strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

Otrok se je moral za svoje vedenje opravičiti prijateljem, potem pa je bil kaznovan, in sicer tako, da je moral pet minut sedeti za mizo. Vzgojiteljica mu ni ponudila možnosti, da bi se lahko ponovno igral v istem kotičku in na ta način ni imel priložnosti pokazati, da se zna s prijatelji igrati na primeren način (tako, da jim ne nagaja pri igranju). Kazen naj bi se uporabljala kot skrajno sredstvo pri reševanju konfliktov. Če je prepogosto uporabljena, potem izgubi svoj smisel. Otrokom moramo vedno znova in znova ponuditi priložnost, da pokažejo svoje dobre lastnosti. V tem primeru ima vzgojiteljičina beseda zelo velik pomen. Priznati si moramo, da otroke tudi kaznujemo in tega ne moremo zanikati. Vzgojiteljičina beseda ima veliko veljavo v skupini. V času opazovanja smo videli, da hoče biti ona tista, ki ima prav. Gordon (1983) zatrjuje, da metoda »zmagovalec-poraženec« oziroma metoda I, kot jo sam imenuje, kjer je vzgojitelj oziroma učitelj tisti, ki je zmagovalec in otrok poraženec, preprečuje učenje lastne odgovornosti in lastne iniciativnosti, namesto tega pa podpira odvisnost. Podrejanje temelji v glavnem na strahu, ne razvija se sodelovanje in upoštevanje potreb drugih. Nikoli ne bomo razvili sodelovanja, če otroke v nekaj silimo. S to metodo preprečujemo kreativnost, raziskovanje in iskanje novih rešitev. Tega ni tam, kjer sta prisotna strah in represija. Produktivnost je slaba, prav tako morala in zadovoljstvo z delom. Preprečuje tudi razvijanje samodiscipline, samokontrole. Otrok tega ne bo razvil, če ga kontrolira vzgojitelj s svojo močjo. Podobno trdita tudi Kristančič in Osterman (1999), saj če reševanje konfliktov temelji na principu »zmagovalec in poraženec« ter se pri tem poslužujemo manipulacij, ne priznavamo napak, posredujemo pa agresivne besede. Takšen način reševanja konfliktov daje zmagovalcu le trenutno zadovoljstvo, saj uporaba sile, moči in represije povzroča odvisnost, strah in tesnobo. Primer 7: Opis dogajanja v času proste igre Otroci (3-4 letniki) se mirno igrajo, ko eden od otrok, ki se tudi z njimi igra, prične rušiti zložene kocke, brcati avtomobilčke. Otroci, ki se igrajo s temi igračami, pokličejo pomočnico vzgojiteljice. Ta mirno prime otroka za roko in mu pove, da to kar počne, ni v redu. Od otroka 95
pričakuje, da se opraviči ostalim otrokom in jim pomaga sestaviti oziroma popraviti, kar je storil. Igre ne sme nadaljevati v tem kotičku, ampak mu vzgojitelj določi, kje se bo igral. Ko otrok stori (brez pregovarjanja), kar mu veli pomočnica vzgojiteljice, ga potem odpelje v mirnejši kotiček, in sicer v kotiček za opismenjevanje oziroma knjižni kotiček, kjer lahko gleda knjige. Otrok odločitev pomočnice vzgojiteljic mirno sprejme. Deček je po vsej verjetnosti navajen, da v skupini velja pravilo, da če svojim prijateljem nagajaš, potem se z njimi ne moreš igrati in se greš igrat drugam (tam, kjer ti določi vzgojitelj). Pomočnica vzgojiteljice je bila do otroka spoštljiva, prijazna, a hkrati odločna. S tem, ko je popravil škodo, bi lahko imel otrok možnost, da si sam izbere kotiček, kjer bi se želel igrati. A pravila so seveda del skupine. Določi jih vzgojiteljica in njena pomočnica ali pa jih oblikuje celotna skupina. Ob opazovanju te skupine smo spoznali, da otroci natančno poznajo pravila, ki jih imajo v skupini in da vedo, kaj se sme in kaj ne. Kot zatrjuje Gordon (1983), je vzpostavljanje pravil v skupini eden izmed dejavnikov, ki olajšuje reševanje konfliktov, vendar pa je smiselno, da pravila oblikujejo odrasli (vzgojiteljica in pomočnica) in otroci skupaj. Podobno kot v prejšnjem primeru je tudi tu beseda odraslega zelo pomembna. Spet je odrasel tisti, ki je zmagovalec (po Gordonu lahko tudi v tem primeru govorimo o metodi I). Tako kot trdi Aničićeva (2002), ki pravi, da če na konfliktno situacijo gledamo kot na težavo, se omejimo. Če jo pa vidimo kot možnost, se naše počutje, razmišljanje in ravnanje pozitivno spremeni (Aničić 2002). Na ta način, da otroku ponudimo še eno priložnost, da nam pokaže, da se zna s prijatelji igrati, podkrepimo otrokovo pozitivno vedenje ter obenem otrok dobi izkušnjo, kako se lahko z vrstniki igra na prijeten in miren način. Če se zopet navežemo na Gordona (1983), ki pravi, da je prednost metode brez poraženca v tem, da pri reševanju konflikta ne pride do maščevalnosti, saj je rešitev konflikta ugodna za oba (Gordon 1983), če pa uporabimo metodo I, pa do maščevalnosti pride, se mi pri tem primeru poraja misel, ali ne bo otrok ponovno poskušal nagajati otrokom, samo zato, da bi nasprotoval besedi odraslega. 96
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42:
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44:
Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46:
Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48:
Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50:
Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?