Spoznali smo tudi, da razrešitev konfliktne situacije vpliva na poznejše otrokovo vedenje, odzivanje. Otroci zelo hitro ugotovijo, kaj lahko od vzgojitelja pričakujejo. S svojim ravnanjem vzgojitelj vpliva na to, kako se bo otrok naslednjič odzval, ko se bo znašel v konfliktu. S svojo osebnostjo tako zelo vplivamo na otroka, da se kdaj tega sploh ne <strong>za</strong>vedamo. Če bomo opazovali skup<strong>in</strong>o otrok v <strong>vrtcu</strong>, bomo v njih (vedenju, govoru otrok) spoznali tudi nekatere značilnosti vzgojitelja. Konflikti v skup<strong>in</strong>i so nekaj običajnega <strong>in</strong> kot pravi Kroflič (2001), se lahko otrok iz konfliktne situacije veliko nauči (Kroflič 2001), a je pri tem pomembno tudi, kako se vzgojitelj odzove na konflikt <strong>in</strong> ali upošteva vse dejavnike, ki mu lahko pomagajo pri ugodni razrešitvi le tega. Drugače se odzovemo na konflikte pri otrocih iz prvega starostnega obdobja, kot pri otrocih drugega starostnega obdobja, kar pomeni, da bomo drugače pristopili k dveletniku, kot petletniku, saj moramo pri tem upoštevati razvojne značilnosti otroka. Opazovanja so nas pripeljala do spoznanja, da v praksi temu vedno ni tako. Nekateri vzgojitelji se <strong>za</strong>vedajo pomembnosti ustreznega nač<strong>in</strong>a <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong>, ki nastanejo med otroki, a ima velik vpliv na razrešitev nesporazumov, vzgojiteljevo razpoloženje <strong>in</strong> tudi to, kateri otrok je vključen v spor. To je bilo vidno iz razgovora med vzgojiteljico <strong>in</strong> pomočnico vzgojiteljice. V takih primerih je potrebno še toliko bolj iskati vzroke <strong>za</strong> nastalo obnašanje <strong>in</strong> preizkušati drugačne <strong>strategije</strong> <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong>. Kot nakazujejo ugotovitve iz teoretičnega dela, moramo otroke postopno navajati k samostojnemu reševanju <strong>konfliktov</strong>. V <strong>za</strong>četku bodo veliko bolj potrebovali pomoč vzgojitelja, katerega naloga je, da jim pokaže konstruktivno reševanje <strong>konfliktov</strong>, kar je dolgoročno gledano nujno potrebno. Le tako bodo starejši predšolski otroci zmogli sami dogovarjanja, ko bodo prišli v konfliktno situacijo. Če otroci ne bodo pridobili ustreznih izkušenj pri reševanju <strong>konfliktov</strong>, bodo imeli težave pri vzpostavljanju med vrstniških <strong>in</strong>terakcij, vendar pa v času opazovanja nismo vedno dobili te potrditve. Nekateri vzgojitelji pri reševanju <strong>konfliktov</strong> upoštevajo otrokova čustva, razvojne značilnosti, pomembnost komunikacije, a več<strong>in</strong>oma se v konfliktih, ki nastanejo v skup<strong>in</strong>i odzovejo tako, da je zmagovalec vzgojitelj <strong>in</strong> da je tudi on tisti, ki vzpostavlja pravila. 109
Glede na to, da tudi sama delam v <strong>vrtcu</strong>, so mi bile pridobljene izkušnje v veliko pomoč pri neposrednem spremljanju skup<strong>in</strong>e otrok, vzgojiteljice <strong>in</strong> njene pomočnice. 110
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
- Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
- Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
- Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
- Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
- Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
- Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
- Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
- Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
- Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
- Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
- Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
- Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
- Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
- Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
- Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
- Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
- Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
- Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
- Page 41 and 42:
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
- Page 43 and 44:
Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
- Page 45 and 46:
Faber in Mazlish (1996) opozorita n
- Page 47 and 48:
Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
- Page 49 and 50:
Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
- Page 51 and 52:
2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
- Page 53 and 54:
Če želimo uspešno reševati konf
- Page 55 and 56:
- »Zmagovalec« se mora pogosto za
- Page 57 and 58:
nepomembna. Preden začnemo uporabl
- Page 59 and 60:
2.4.3 Mediacija V modernem času po
- Page 61 and 62:
• Pospeševanje pogajanj in ustva
- Page 63 and 64:
Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
- Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
- Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
- Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
- Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
- Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
- Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
- Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
- Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
- Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
- Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
- Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
- Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
- Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
- Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
- Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
- Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
- Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
- Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
- Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
- Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
- Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
- Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
- Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
- Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
- Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
- Page 115: na to kaj želimo in pričakujemo,
- Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
- Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
- Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
- Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr