strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

pravi?! A se tako obnašata dva pametna fanta?!« Ko problem sprejmemo, ga lažje
obvladamo. Če je nekdo slabe volje, je najhitrejši način, da se počutje spremeni, če
sprejme slabo voljo.
- Pri reševanju konflikta se vprašajmo, česa se lahko naučimo iz situacije.
- Spremenimo konflikt v priložnost. Za ustvarjalni odziv pri reševanju konfliktov
potrebujemo spremembo v razumevanju zapletenosti odnosov. Pri tem ostanimo
pozitivni. V mislih lahko izrekamo pozitivne afirmacije (prav tam, str. 30-31).
Kot poudari Gordon (1983) veliko koristnost jaz – stavkov, tudi Aničićeva (2002) vidi v
uporabi le-teh pozitivne učinke. Z njimi razložimo, kako mi doživljamo situacijo:
- najprej govorimo o dogajanju ali vedenju,
- nato povemo o svojih občutkih ali odzivu,
- zaključimo pa s predlogi (prav tam, str. 31).
Skupne iztočnice z Aničićevo (2002), najdemo tudi pri Golobu (2007), ki zatrjuje, da
nesoglasja niso nič slabega, ampak je pomembno to, da jih znamo uspešno rešiti, in sicer
na konstruktiven način, ki nas pripelje do tega, da se iz dane situacije nekaj naučimo. Za
uspešno reševanje sporov je potrebno medsebojno sporazumevanje. Tisti, ki uspešno
rešujejo spore, so prepričani vase, so iskreni do sebe, obvladujejo svoje življenje, znajo
izraziti svoje mnenje, spodbujajo k razpravljanju, se odkrito pogovarjajo… , kar pomeni, da
imajo dobre komunikacijske spretnosti. Konfliktom se lahko izogibamo, jih preprečujemo,
jih izkoriščamo sebi v prid. Načrtno sproščanje konfliktov in usmerjanje energije v
pozitivno reševanje problemov sta posamezniku v veliko pomoč pri usmerjanju skupine
(Golob 2007, str. 20-21).
Za konstruktivno reševanje konfliktov je pomemben:
- odkrit pogovor,
- odprto izražanje čustev,
- aktivno poslušanje,
- medsebojno sodelovanje in ne napadanje (prav tam, str. 21).
58