strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

2.2.7 Socialni razvoj
Otroci so družabna bitja. Od trenutka, ko se rodijo, in vse življenjsko obdobje so v povezavi
in stikih z drugimi ljudmi. Iz socialnih in družbenih odnosov spoznavajo samega sebe,
pridobivajo spoznanja o odvisnosti med ljudmi in razvijajo socialne spretnosti. Ko socialno
dozorijo, so sposobni razumeti vrednote in pravila v družbi, v kateri živijo. Dojenčki in
otroci do tretjega leta starosti teh pravil še ne poznajo. Njihovo razumevanje socialnih
odnosov se razvija postopoma in počasi. Okolje, v katerem živijo, lahko ta razvoj ali
pospešuje ali zavira (Stokes Sezanton 2001, str. 57).
Že dojenčki od rojstva do osmih mesecev imajo sposobnosti in potrebe za prve socialne
stike. Dnevno kontaktirajo s posameznimi družinskimi člani in jih že prepoznavajo (Stokes
Sezanton 2001, str. 57). Gibe prstov, rok in nog, ki jih dojenček vidi, ter glasove, ki jih sliši,
začne posnemati v starosti od drugega meseca dalje. To obnašanje opazno izboljša v
naslednjih mesecih, kar se kaže v povečanju pogostosti in primernosti (Marjanovič-Umek
2001, str. 43). Avtorja Meltzoff in Moor (1994) menita, da dojenčki odloženo posnemajo
takrat, ko prepoznajo določeno osebo in skušajo z njo komunicirati (Meltzoff in Moor v
Marjanovič-Umek 2001, str. 43). Posnemanje kot oblika povezovanja in komunikacije nikoli
ne izgine iz otrokovega repertoarja vedenja. Razvija se preko začasnih upadov zgodnejših
oblik, ki so visoko selektivne in zadevajo izključno človekov obraz. Dejanja, ki jih
posnemajo, so omejena na obnašanje, ki jih je otrok sposoben izvajati tudi spontano. Med
šestim in dvanajstim mesecem postaja otrokova komunikacija kompleksnejša in vključuje
vokalizacijo, nasmehe, očesni stik, geste rok… (Marjanovič-Umek 2001, str. 44-45). Med
sedmim in osmim mesecem skuša dojenček pritegniti pozornost partnerja na svoja lastna
dejanja in ne zgolj nase (Trevarthen 1990 v Marjanovič-Umek 2001, str. 45).
Otroci od devetega do sedemnajstega meseca so že radovedni. Nuditi jim je potrebno
pomoč in nadzor v stikih z drugimi osebami. Neprestano potrebujejo vsaj enega od
družinskih članov za svojega primarnega partnerja (Stokes Sezanton 2001, str. 57). Ob
koncu prvega leta skuša otrok prekiniti partnerjevo tekoče delovanje, izraža
nepripravljenost upoštevanja prepovedi, ki se jim je predhodno prilagajal, ter spremeniti
običajno sprejemljiva dejanja in dogajanje. Iz takih dejanj se razvijejo nove socialne igrice
in neugodljivo obnašanje (Reddy 1994 v Marjanovič-Umek 2001, str. 46). Količina
24