10.01.2013 Views

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Moč sodelovanja<br />

Vešč<strong>in</strong>e <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong> ljudem pomagajo, da se od nasprotovanja premaknejo k<br />

sodelovanju <strong>in</strong> v tem <strong>za</strong>čutijo moč. Ne moč – eden proti drugemu, pač pa moč – drug ob<br />

drugem.<br />

Upravljanje z lastnimi čustvi<br />

Vsakdo je odgovoren <strong>za</strong> svoja čustva, da jih prepozna <strong>in</strong> primerno izrazi.<br />

Pripravljenost <strong>za</strong> reševanje<br />

Vsakič sproti se moramo odločiti, da smo pripravljeni, da razrešimo konflikt.<br />

Branje konfliktnega zemljevida<br />

Različni vidiki <strong>in</strong> stopnje konflikta potrebujejo osebne vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> tehnike. Dobro je, da<br />

vemo, kateri so vzroki <strong>za</strong> stopnjevanje konflikta.<br />

Ustvarjanje različnih možnosti<br />

Filozofija <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong> črpa iz prepričanja o ustvarjalnem potencialu vsakega<br />

posameznika. Če konflikta ne rešujemo, <strong>za</strong>viramo tudi ustvarjalnost.<br />

Pogajanje je tehnika, s katero iščemo skupno rešitev.<br />

Posredovanje je tehnika, pri kateri nevtralna oseba pomaga vpletenima stranema, da<br />

rešita problem.<br />

Širjenje perspektiv<br />

Soočenje s konfliktom naj ne bo dejanje ignoriranja ali nasilja, pač pa aktivno dejanje, ki bo<br />

krepilo moč vseh udeleženih strani v konfliktu (prav tam, str 27-28).<br />

Ko smo v vlogi avtoritete, bodo drugi (otroci, učenci…) naše prošnje slišali kot <strong>za</strong>hteve. Če<br />

se odločimo, da ne bomo <strong>za</strong>htevali, ampak želimo, da se sogovornik odloči sam, lahko<br />

rečemo: »Kako ti lahko pomagam?« (prav tam, str. 27-29)<br />

Kot tretjo možnost, pa Aničićeva (2002) poudari sodelovanje pri reševanju <strong>konfliktov</strong>. Prvi<br />

korak pri reševanju <strong>konfliktov</strong>, da na konflikt gledamo kot na priložnost. Pri reševanju<br />

<strong>konfliktov</strong> moramo biti pozorni na naslednje:<br />

- Našega vedenja naj ne kontrolira impulzivnost, pač pa premišljenost.<br />

- Sprejmimo situacijo tako, kot je. Seveda nam situacija lahko ni všeč, kot npr. »Glej,<br />

spet se cukata. Zdi se mi, da sta zelo jezna drug na drugega.« Ne <strong>za</strong>nikajmo: »Ah, saj se<br />

stalno nekaj bodeta. Naj sama uredita, saj ni nič novega.« Ne kritizirajmo: »Pa kaj se to<br />

57

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!