10.01.2013 Views

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Načelo dogovora <strong>in</strong> dovoljenja<br />

Dogovori preprečujejo nastajanje nepotrebnih <strong>konfliktov</strong>. Obenem lajšajo tudi njihovo<br />

sprotno reševanje. Ko rešujemo konflikt z nekom ali pa pomagamo drugim, da rešujejo<br />

svoj konflikt, potrebujemo njihovo dovoljenje. Za dovoljenje jih moramo vprašati vnaprej.<br />

S tem jim damo moč, da se odločajo <strong>za</strong>se, <strong>in</strong> jim povemo, da nimamo <strong>in</strong> ne želimo imeti<br />

moči nad njimi.<br />

Drugih ne sodimo<br />

Ko se vedno znova vzdržimo želje, da bi dejanja drugih sodili po svojih merilih, ustvarimo<br />

prostor, ki ga lahko napolnimo z boljšim razumevanjem, modrostjo <strong>in</strong> razsodnostjo. V<br />

angleški term<strong>in</strong>ologiji na področju <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong> uporabljajo izraz »stuff«. Besedo<br />

težko prevajamo, ker ni enopomenska, saj pomeni snov, material, ničvredno stvar,<br />

nesmisel ter dobro lastnost. Označuje tudi človekova osebna prepričanja <strong>in</strong> vrednote,<br />

kamor sodijo tudi stvari, ki jih ne maramo, jih obsojamo ali preziramo tako pri sebi kot pri<br />

drugih. Da lahko reflektiramo svoje izkušnje <strong>in</strong> razumemo stališča drugih, moramo poznati<br />

tudi svoja prepričanja. Ko pomagamo drugim, da rešujejo osebne ali medosebne konflikte,<br />

nam je še posebej v pomoč naša nevtralnost, ki jo dosežemo tako, da se <strong>za</strong>vedamo našega<br />

osebnega prepričanja <strong>in</strong> ne tako, da se trudimo, da ga nimamo ali da ga <strong>za</strong>nikamo.<br />

Odziv da, reakcija ne<br />

O reakciji govorimo takrat, ko naše vedenje ogroža druge, ko niti sami ne vemo, kaj želimo,<br />

<strong>in</strong> se počutimo nelagodno. Odzivamo pa se takrat, ko razmišljamo o situaciji, izberemo<br />

enega od najprimernejših nač<strong>in</strong>ov vedenj, ostalih pa ne udejanjimo. Bolj ko se <strong>za</strong>vedamo,<br />

kaj smo naredili, bolj smo <strong>za</strong>dovoljni s seboj. Raste pa tudi <strong>za</strong>dovoljstvo drugih, saj se<br />

odzivamo, a ne reagiramo nanje. Odzivamo se vsakič, ko se odločimo, da se bomo v<br />

trenutni situaciji <strong>reševanja</strong> konflikta odzvali na nač<strong>in</strong>, ki nas bo usmeril k rešitvi, ne pa v<br />

smeri povečanja konflikta (Aničić 2002, str. 22-24).<br />

Cowleyeva (2005), v primerjavi z načeli Aničićeve, navaja, da je pri reševanju <strong>konfliktov</strong><br />

pomembno upoštevati načelo spoštljivosti, vljudnosti <strong>in</strong> spodbudnosti. To so vzorci, ki jih<br />

nekateri otroci ne poznajo ne v <strong>vrtcu</strong> <strong>in</strong> ne doma. To, da jih obravnavamo spoštljivo, jih<br />

takoj »pozicionira« drugače, kot če jih takoj naderemo <strong>in</strong> ponižamo. Pomembno je<br />

presegati običajne vzorce, ki so jim izpostavljeni <strong>in</strong> jih obravnavati drugače, kot so vajeni.<br />

63

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!