strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Načelo dogovora <strong>in</strong> dovoljenja<br />
Dogovori preprečujejo nastajanje nepotrebnih <strong>konfliktov</strong>. Obenem lajšajo tudi njihovo<br />
sprotno reševanje. Ko rešujemo konflikt z nekom ali pa pomagamo drugim, da rešujejo<br />
svoj konflikt, potrebujemo njihovo dovoljenje. Za dovoljenje jih moramo vprašati vnaprej.<br />
S tem jim damo moč, da se odločajo <strong>za</strong>se, <strong>in</strong> jim povemo, da nimamo <strong>in</strong> ne želimo imeti<br />
moči nad njimi.<br />
Drugih ne sodimo<br />
Ko se vedno znova vzdržimo želje, da bi dejanja drugih sodili po svojih merilih, ustvarimo<br />
prostor, ki ga lahko napolnimo z boljšim razumevanjem, modrostjo <strong>in</strong> razsodnostjo. V<br />
angleški term<strong>in</strong>ologiji na področju <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong> uporabljajo izraz »stuff«. Besedo<br />
težko prevajamo, ker ni enopomenska, saj pomeni snov, material, ničvredno stvar,<br />
nesmisel ter dobro lastnost. Označuje tudi človekova osebna prepričanja <strong>in</strong> vrednote,<br />
kamor sodijo tudi stvari, ki jih ne maramo, jih obsojamo ali preziramo tako pri sebi kot pri<br />
drugih. Da lahko reflektiramo svoje izkušnje <strong>in</strong> razumemo stališča drugih, moramo poznati<br />
tudi svoja prepričanja. Ko pomagamo drugim, da rešujejo osebne ali medosebne konflikte,<br />
nam je še posebej v pomoč naša nevtralnost, ki jo dosežemo tako, da se <strong>za</strong>vedamo našega<br />
osebnega prepričanja <strong>in</strong> ne tako, da se trudimo, da ga nimamo ali da ga <strong>za</strong>nikamo.<br />
Odziv da, reakcija ne<br />
O reakciji govorimo takrat, ko naše vedenje ogroža druge, ko niti sami ne vemo, kaj želimo,<br />
<strong>in</strong> se počutimo nelagodno. Odzivamo pa se takrat, ko razmišljamo o situaciji, izberemo<br />
enega od najprimernejših nač<strong>in</strong>ov vedenj, ostalih pa ne udejanjimo. Bolj ko se <strong>za</strong>vedamo,<br />
kaj smo naredili, bolj smo <strong>za</strong>dovoljni s seboj. Raste pa tudi <strong>za</strong>dovoljstvo drugih, saj se<br />
odzivamo, a ne reagiramo nanje. Odzivamo se vsakič, ko se odločimo, da se bomo v<br />
trenutni situaciji <strong>reševanja</strong> konflikta odzvali na nač<strong>in</strong>, ki nas bo usmeril k rešitvi, ne pa v<br />
smeri povečanja konflikta (Aničić 2002, str. 22-24).<br />
Cowleyeva (2005), v primerjavi z načeli Aničićeve, navaja, da je pri reševanju <strong>konfliktov</strong><br />
pomembno upoštevati načelo spoštljivosti, vljudnosti <strong>in</strong> spodbudnosti. To so vzorci, ki jih<br />
nekateri otroci ne poznajo ne v <strong>vrtcu</strong> <strong>in</strong> ne doma. To, da jih obravnavamo spoštljivo, jih<br />
takoj »pozicionira« drugače, kot če jih takoj naderemo <strong>in</strong> ponižamo. Pomembno je<br />
presegati običajne vzorce, ki so jim izpostavljeni <strong>in</strong> jih obravnavati drugače, kot so vajeni.<br />
63