strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Načelo dogovora in dovoljenja
Dogovori preprečujejo nastajanje nepotrebnih konfliktov. Obenem lajšajo tudi njihovo
sprotno reševanje. Ko rešujemo konflikt z nekom ali pa pomagamo drugim, da rešujejo
svoj konflikt, potrebujemo njihovo dovoljenje. Za dovoljenje jih moramo vprašati vnaprej.
S tem jim damo moč, da se odločajo zase, in jim povemo, da nimamo in ne želimo imeti
moči nad njimi.
Drugih ne sodimo
Ko se vedno znova vzdržimo želje, da bi dejanja drugih sodili po svojih merilih, ustvarimo
prostor, ki ga lahko napolnimo z boljšim razumevanjem, modrostjo in razsodnostjo. V
angleški terminologiji na področju reševanja konfliktov uporabljajo izraz »stuff«. Besedo
težko prevajamo, ker ni enopomenska, saj pomeni snov, material, ničvredno stvar,
nesmisel ter dobro lastnost. Označuje tudi človekova osebna prepričanja in vrednote,
kamor sodijo tudi stvari, ki jih ne maramo, jih obsojamo ali preziramo tako pri sebi kot pri
drugih. Da lahko reflektiramo svoje izkušnje in razumemo stališča drugih, moramo poznati
tudi svoja prepričanja. Ko pomagamo drugim, da rešujejo osebne ali medosebne konflikte,
nam je še posebej v pomoč naša nevtralnost, ki jo dosežemo tako, da se zavedamo našega
osebnega prepričanja in ne tako, da se trudimo, da ga nimamo ali da ga zanikamo.
Odziv da, reakcija ne
O reakciji govorimo takrat, ko naše vedenje ogroža druge, ko niti sami ne vemo, kaj želimo,
in se počutimo nelagodno. Odzivamo pa se takrat, ko razmišljamo o situaciji, izberemo
enega od najprimernejših načinov vedenj, ostalih pa ne udejanjimo. Bolj ko se zavedamo,
kaj smo naredili, bolj smo zadovoljni s seboj. Raste pa tudi zadovoljstvo drugih, saj se
odzivamo, a ne reagiramo nanje. Odzivamo se vsakič, ko se odločimo, da se bomo v
trenutni situaciji reševanja konflikta odzvali na način, ki nas bo usmeril k rešitvi, ne pa v
smeri povečanja konflikta (Aničić 2002, str. 22-24).
Cowleyeva (2005), v primerjavi z načeli Aničićeve, navaja, da je pri reševanju konfliktov
pomembno upoštevati načelo spoštljivosti, vljudnosti in spodbudnosti. To so vzorci, ki jih
nekateri otroci ne poznajo ne v vrtcu in ne doma. To, da jih obravnavamo spoštljivo, jih
takoj »pozicionira« drugače, kot če jih takoj naderemo in ponižamo. Pomembno je
presegati običajne vzorce, ki so jim izpostavljeni in jih obravnavati drugače, kot so vajeni.
63