strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Zupančič (2004) opredeljuje moralni razvoj kot proces, v katerem posameznik postopno
uvaja ali ponotranji družbeno sprejete standarde pravilnega vedenja, v skladu z njimi
ocenjuje pravilnost in nepravilnost ravnanja ljudi v socialnih interakcijah in skuša skladno s
temi ocenami uravnavati svoje vedenje. Z vidika spoznavnih razlag je moralni razvoj
sestavljen iz sprememb v posameznikovem zavestnem presojanju o pravilnosti in
nepravilnosti človekovih dejanj. Bistvo zgodnjega moralnega presojanja je v tem, da otrok
postopno spoznava, kaj socialna skupina v kateri živi, poimenuje kot pravilno, sprejemljivo
vedenje in kaj kot napačno, nesprejemljivo vedenje. Vedenjske vzorce si otrok skladno
razlaga s svojimi spoznavnimi sposobnostmi. Razumevanje sprejemljivega in
nesprejemljivega vedenja, je po mnenju kognitivistov temeljnega pomena v moralnem
razvoju (Zupančič v Marjanovič-Umek 2004, str. 369-370).
Moralni razvoj v najširšem smislu vsebuje tri dimenzije razvoja : čustveno (sočustvovanje z
drugimi, ko doživljajo distres), spoznavno (ocenjevanje socialnih izkušenj, presojanje in
odločanje o tem, katera dejanja so pravilna in katera napačna) in vedenjsko (doživljanje
čustev in oblikovanje relativnih odločitev le spodbuja k moralnim dejanjem, ne jamči pa,
da se bo posameznik obnašal skladno z njimi). Novorojenček je amoralno bitje, saj v prvih
mesecih po rojstvu nima niti moralne zavesti niti sposobnosti nadzorovanja svojih
bioloških in socialnih potreb. Ima pa potencial za razvoj enega in drugega. Prvi znaki
moralnega razvoja se začnejo kazati v otrokovem vedenju ob koncu prvega leta življenja
po rojstvu, jasno prepoznavni pa postanejo v drugem letu (Marjanovič-Umek 2004, str.
273).
Otrok se moralnih pravil uči tako, da v socialnem okolju pridobiva konkretne izkušnje, kaj je
prav in kaj napačno. Splošni pojmi o dobrem in slabem zanj nimajo nobenega pomena.
Dobijo ga šele takrat, ko vzpostavi neposredno zvezo med pravilnim ali napačnim in
svojimi stvarnimi izkušnjami (Zupančič v Marjanovič-Umek 2004, str. 373). Učenje moralnih
standardov vedenja torej poteka v kontekstu otrokovih konkretnih izkušenj preko
pogojevanja, socialnega posnemanja, preko razumevanja in otrokovih empatičnih odzivov
na čustvena stanja prizadetih posameznikov v situacijah kršenja moralnih pravil
(Marjanovič-Umek 2004, str. 373).
28