strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

• meje predstavljajo soupoštevanje otrokovih potreb in potreb njegovega
neposrednega okolja, kar ima za posledico kvaliteto življenja družine, skupnosti,
• meje predstavljajo merilo za otrokovo preizkušanje meja in prekoračitev le-teh
ter so s tem stalna potencialna spodbuda za otrokov razvoj (Rogge 2000, str. 30).
Avtor pravi, da se je z otrokovimi prekoračitvami meja potrebno spoprijeti, saj prekoračitve
opozarjajo na dvoje: (1) da se je otrokovim prekoračitvam meja treba odločno upreti z
dogovorjenimi posledicami ali pa (2) da je treba obstoječe meje po možnosti spremeniti,
jih razširiti in s tem dati prostor nakazujočim se novim, razvojno pogojenim otrokovim
potrebam (prav tam, str. 32-33).
Kot poudari Strojinova (2006), naj starši, vzgojitelji… zaupajo svoji presoji, katera pravila
bodo postavljali, kdaj in do kod bodo vztrajali v korist otroku. Eden najpomembnejših
pokazateljev, ali so pravila prestroga, je otrokov strah. Strah kot najbolj boleče čustvo, je
treba pri otroku jemati resno. To ne pomeni, da ga otrok ne more niti z našo pomočjo
premagati ali obvladati, vendar pa je potrebno spremeniti metode, če te vzbujajo strah in
paniko (Strojin 2006, str. 20-21).
Nadaljuje, da moramo razumeti, da pravila niso vedno prijetno doživetje. Otroci se radi
pravilom upirajo in nasprotujejo. Iskreni smo v dobrem in slabem in otrokovih čustev ne
zlorabljamo z manipuliranjem. Otroci mejo preizkušajo, se ji upirajo, v svoji neizmerni
ustvarjalnosti jo ponotranjijo, sprejmejo, ali vsaj spoznajo, da pomaga k ustreznejšemu,
učinkovitejšemu doseganju ciljev, ali pa se ji upirajo, ker je neživljenjska, neprepričljivo
postavljena – na primer močno neskladna z vedenjem vzgojiteljev (prav tam, str. 22-24).
Na tečnarjenje, brezobzirnost in nasilje se okolje ne odziva prav ugodno. Učiti otroka
sprejemljivega, vljudnega vedenja na drugi strani predstavlja omejevanje: otrok mora
prositi namesto zahtevati, mora potrpeti in počakati na izpolnitev, mora kdaj dati tudi
prednost izpolnitvi potreb drugega… Otrokove potrebe izpopolnjujemo, če ga imamo
radi, ga sprejmemo in ga ščitimo (prav tam, str. 24-25).
Otrok, ki je doživel neke vrste travmo, bo lahko kazal vedenje, ki ga napačno pojmujemo
kot nevzgojenost. Pri zelo občutljivem otroku lahko težave povzroči že dolga dnevna
75