strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

obvladovanju različnih strategij reševanja nesoglasij, sporov v skupini, je toliko bolj
pomembna komunikacija in odnos, ki ga imata do otroka. Razpoloženje, karakter,
temperament odraslega, tudi v neki meri vpliva na skupino. S svojim zgledom, vedenjem,
odzivanjem tudi vplivamo na otroke, ne da bi se tega sploh zavedali. Vrednote, ki jih nosita
vzgojiteljica in njena pomočnica v sebi, prenašata tudi na otroke. Če je odrasel do otroka
zadirčen, nespoštljiv… bo otrok menil, da je tako vedenje nekaj običajnega. Otroci hitro
posnemajo svoje starše, starejše brate, sestre… in tako tudi posnemajo vzgojiteljico ali
pomočnico vzgojiteljice v vrtcu. Ko nekaj časa opazuješ otroke v skupini, hitro spoznaš
pravila in red, ki pri njih veljajo. Opaziš tudi otroke, ki nenehno preizkušajo pravila in na ta
način preizkušajo tudi vzgojiteljico, njeno pomočnico in njuno doslednost. Otrok se uči od
odraslih in dela tisto, kar vidi, da delajo odrasli – odrasle posnema (tako pozitivne kot
negativne lastnosti), zato smo odrasli otroku vzor.
V vsaki skupini ni prišlo do konfliktov v tistem času, ko smo jih opazovali, in sicer v štirih
skupinah. Tri skupine so bile iz prvega starostnega obdobja in ena skupina iz drugega
starostnega obdobja. V času opazovanja je bilo v teh skupinah malo otrok (odsotnost otrok
zaradi bolezni). Težko je primerjati, kje je več konfliktov, ali v prvem ali v drugem
starostnem obdobju, predvsem zaradi premajhnega števila skupin. Je pa bistvena razlika
ta, da so otroci iz drugega starostnega obdobja verbalno močnejši.
Največ konfliktov med otroki je bilo zaznati v začetku tedna in veliko manj proti koncu.
Zlasti ob ponedeljkih je bilo veliko preizkušanja meja in pravil. Proti koncu tedna je bilo
tega vedno manj. Tudi klima v skupini je drugačna zjutraj ob osmih kot pa ob enajstih.
Otroci so veliko bolj vodljivi in motivirani zjutraj kot pa ob enajstih. Takrat se namreč že
pozna, da so utrujeni (nekateri).
Konflikti so bili najbolj pogosti v času proste igre. Ko smo opazovali vodeno dejavnost (in
sicer tako, da se je vodena dejavnost nadaljevala s prosto igro po kotičkih), do konfliktov ni
prišlo in so bili otroci zelo motivirani za igro, ki jo je vodila vzgojiteljica (rajalne igre,
razgibavanje). Tudi v času rutinske dejavnosti (zajtrk, kosilo) konflikti niso bili pogosti (le v
dveh primerih). Opazovali smo namreč dejavnosti tako, da smo bili prisotni pri zajtrku in
102