strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

3.3.2 Populacija in zbiranje podatkov
V raziskavo smo vključili predšolske otroke prvega in drugega starostnega obdobja ter
njihove vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Opazovali smo štirinajst oddelkov vrtca, in
sicer v dveh enotah. V vsaki skupini smo bili približno eno do dve uri. Prve tri skupine smo
izbrali naključno, naslednje pa smo izbirali po metodi snežne kepe, saj smo na ta način
želeli spoznati čim več različnih načinov reševanja konfliktov, ki se uporabljajo v predšolski
vzgoji. Po koncu opazovanja smo zastavili vzgojiteljici vprašanje: »Ali katera vzgojiteljica
uporablja drugačne metode dela?« Nekatere vzgojiteljice so se ob tem vprašanju počutile
ogrožene. To so bile predvsem tiste, ki niso bile tako samozavestne, odločne, ali pa so
imele občutek, da nismo zadovoljni z njihovim načinom dela oziroma so dvomile vase.
Spet druge, ki so imele veliko znanja ter zaupanja vase in v svoje delo, pa so nam brez
zadržkov predlagale, koga lahko opazujemo in tako pridobimo za svojo raziskavo drugačen
način in pogled na reševanje konfliktov.
Metoda snežne kepe pomeni, da na začetku naključno izberemo določeno število oseb, in
ko zaključimo z anketiranjem, intervjujem, opazovanjem…, jih prosimo, naj nam
predlagajo še nekaj ljudi, ki bi spadali v našo ciljno skupino. Ta proces se nadaljuje in veča
kot snežna kepa, saj nam vsak naslednji zagotovi vsaj enega novega člana. Na ta način ta
proces učinkovito proizvaja vzorčno strukturo, med katerimi izberemo naslednjega
posameznika (v mojem primeru naslednjo skupino, njeno vzgojiteljico in pomočnico
vzgojiteljice). Čeprav tehniko začnemo z verjetnostnim vzorcem, se konča z
neverjetnostnim. To pa zato, ker imajo osebe, ki jih opazujemo, anketiramo… največkrat
podobne lastnosti kot tista oseba, ki jih je predlagala (Malhotra 2002, str. 355).
Na tem mestu lahko izpostavimo, da je poglavitna slabost te metode nereprezentativnost
vzorca. Ena od lastnosti enostavnega slučajnostnega vzorčenja je, da za vsakega člana
vzorčnega okvira velja enaka verjetnost, da bo izbran v vzorec. Samo verjetnostni vzorci
omogočajo statistično sklepanje, ki je podlaga za izračun intervalov zaupanja. Metoda
snežne kepe pa sodi med neslučajnostne vzorce (Brečko 2005, str. 107-109). V našem
primeru se je izkazalo, kot smo kasneje ugotovili, da so vzgojiteljice, katere so se počutile
ogrožene, predlagale tisto skupino za opazovanje, katere vzgojiteljica je imela podoben
način dela, ne pa drugačen. S tem se je želela zaščititi in na nek način dobiti potrditev, da
85