strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

Reakcija, ki nastane je ta, da začne Monika jokati in Tine jo začudeno pogleda. Vzgojitelj se približa otrokoma: »Boli jo, če jo tako udariš z likalnikom. Joka, vidiš. Pobožaj jo malo.« Tine poboža Moniko. »Vidiš, to ji je všeč,« mu odvrne vzgojitelj. Tine se nasmehne. Vzgojiteljica je mirno reagirala na situacijo. Pri reševanju konflikta je upoštevala razvojne značilnosti otrok. Tinetu je s preprostimi in enostavnimi stavki povedala, da to, kar je naredil Moniki ni bilo v redu in da jo to boli. Pokazala mu je tudi, da je nežnost otrokom zelo všeč (nasmeh na Monikinem obrazu, ko jo Tine poboža). V pogovor je vključila čustva. Kot navaja Ljubica Marjanovič-Umek (2002), je malček v drugem in tretjem letu starosti sposoben ločevanja med seboj in drugimi, močno se zaveda samega sebe, uveljavlja lastne potrebe in želje, kar vodi do nestrinjanja z odraslimi in drugimi otroki ter hkrati spodbuja razvoj čustvenih in socialnih spretnosti, kot so empatija, prosocialno vedenje, posnemanje v igri (Marjanovič-Umek 2002). Otroke je potrebno postopno in na primeren način navajati na reševanje konfliktov, kar je iz tega primera dobro razvidno, saj kot navaja Zupančičeva, je bistvo zgodnjega moralnega presojanja v tem, da otrok postopno spoznava, kaj socialna skupina v kateri živi, poimenuje kot pravilno, sprejemljivo vedenje in kaj kot napačno, nesprejemljivo vedenje. Vedenjske vzorce si otrok skladno razlaga s svojimi spoznavnimi sposobnostmi. Razumevanje sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja, je po mnenju kognitivistov temeljnega pomena v moralnem razvoju (Zupančič v Marjanovič-Umek 2004). Če želi biti vzgojiteljica uspešna pri reševanju konfliktov, je potrebna tudi empatija vzgojiteljice, njeno razumevanje, spoštovanje, zaupanje, toplina…, kar je bilo pri tej vzgojiteljici zelo izrazito. Pri reševanju konflikta je bila vzgojiteljica pozorna tudi na komunikacijo, saj je upoštevala, da je bila kritika zgolj dobronamerna, da ni kritizirala otrokove osebnosti, v pogovor je vpletla čustva, do otroka je bila spoštljiva, zavedala se je odgovornosti… (Društvo za… 2008). 91
Primer 4: Opis dogajanja v času proste igre Otroci se igrajo v sobi (2-3 letni otroci). Bine in Nik se igrata z lego kockami in avtomobilčki na preprogi. Bine želi imeti tisti avtomobilček, ki ga ima Nik. Ker mu ga Nik noče dati, ga Bine ugrizne v roko. Vzgojiteljica Bineta najprej trdo prime za roko, nato pa ga ozmerja, da se to ne dela. Vzgojiteljica da Niku nazaj avtomobilček in ga potolaži (vzame ga v naročje), a Bine seveda z rešitvijo ni zadovoljen. Začne glasno jokati. Zaradi tega ne dobi pozornosti ne vzgojiteljice ne pomočnice. Pomočnica vzgojiteljice je otrokom prebirala pravljico v knjižnem kotičku. Čez nekaj časa se Bine pomiri in si poišče drug avtomobilček. V nadaljevanju se otroka nista igrala skupaj. Bine je ostal na preprogi, Nik pa je pri mizi iz malih lego kock zgradil »hišo« za avto. Vzgojiteljica otroku pove, da se otrok ne grize, vendar njena komunikacija do otroka, ni bila strokovno primerna. Prav je, da otroku odločno povemo, kaj je prav in kaj ne, vendar pa smo kljub temu do njega prijazni in spoštljivi. Kot smo v teoretičnem delu že navedli, je komunikacija v odnosu z otrokom izrednega pomena. Otrok se bo do nas drugače obnašal, če bomo mi do njega spoštljivi. Ko se na otrokovo sporočilo odzovemo s sodbo ali kritiko, to pomeni, da otroka napadamo in žalimo. Tudi nebesedno izražanje nepotrpežljivosti, razočaranja, jeze… pomeni napadanje. S takšnim odzivom pri otroku povzročamo občutek krivde zaradi doživljanja čustev, otrok izgubi zaupanje vase, uničimo medsebojno komunikacijo… S tem, ko otroka obtožujemo, namigujemo na to, da si otrok zasluži nelagodje. Samo obtoževanje ne bo rešilo problema, ampak se bo problem le še bolj poglobil (Bluestein 1997). Pri reševanju konfliktov je pomembno upoštevati načelo spoštljivosti, vljudnosti in spodbudnosti. To so vzorci, ki jih nekateri otroci ne poznajo ne v vrtcu in ne doma. To, da jih obravnavamo spoštljivo, jih takoj »pozicionira« drugače, kot če jih takoj naderemo in ponižamo. Pomembno je presegati običajne vzorce, ki so jim izpostavljeni in jih obravnavati drugače, kot so vajeni (Cowley 2005). 92
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42:
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44:
Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46:
Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?