prosti igri ali vodeni dejavnosti <strong>in</strong> prosti igri ter da smo prišli v skup<strong>in</strong>o pred kosilom, ko so se otroci ali igrali noter ali zunaj <strong>in</strong> bili prisotni pri njih tudi v času kosila. Če so otroci motivirani <strong>in</strong> imajo <strong>in</strong>teres <strong>za</strong> igro, potem <strong>konfliktov</strong> ni oziroma jih je zelo malo <strong>in</strong> jih otroci med sabo rešijo, se dogovorijo. Kot smo opazili, se konflikti največkrat pojavijo <strong>za</strong>radi nagajanja drug drugemu (nekdo nekaj zgradi, sestavi, pa mu drugi poruši…), <strong>za</strong>radi kršenja pravil v skup<strong>in</strong>i (npr. uničevanje igrač, otrok ne pospravi igrač <strong>za</strong> sabo, ko preneha z igro, neprimerno obnašanje pri mizi v času kosila…), <strong>za</strong>radi igrače (ko dva otroka ali več, želita imeti isto igračo). Pri reševanju <strong>konfliktov</strong> se vzgojiteljice <strong>in</strong> pomočnice vzgojiteljice poslužujejo tudi kazni, kar pomeni, da otroka <strong>za</strong> neprimerno vedenje ali kršenje pravil, ki vodi v konflikt, odmaknejo iz konfliktne situacije <strong>in</strong> ga dajo <strong>za</strong> nekaj časa sedeti <strong>za</strong> mizo. Kdaj bosta vzgojiteljica ali njena pomočnica kaznovali otroka, je odvisno od njune lastne presoje. Ugotavljamo, da če otroke kaznujemo <strong>za</strong> vsak prekršek, potem kazen nima več pravega pomena. Pri reševanju <strong>konfliktov</strong> mora kazen predstavljati skrajno sredstvo, ki ga uporabimo, saj če otroka samo umaknemo iz spora <strong>in</strong> ga kaznujemo, ga s tem ne navajamo na reševanje nesoglasij <strong>in</strong> tudi v prihodnje ne bo znal v podobnih situacijah ustrezno reagirati, ker ne bo imel izkušenj <strong>in</strong> možnosti, da bi z vrstniki poiskal ustrezno rešitev. V opisanih primerih pa je <strong>za</strong>znati, da sta v več<strong>in</strong>i primerov vzgojiteljica ali pomočnica vzgojiteljice tisti, ki sta v konfliktni situaciji zmagovalki. Dodati pa je potrebno to, da v času spremljanja skup<strong>in</strong>e nismo opazili, da bi se pri reševanju <strong>konfliktov</strong> v skup<strong>in</strong>i uporabljala mediacija. V času opazovanja smo spoznali, da na večjo ali manjšo ugodnost pri reševanju <strong>konfliktov</strong> v oddelku vpliva tudi razpoloženje vzgojiteljice <strong>in</strong> pomočnice vzgojiteljice, kar pomeni, da se bosta drugače odzvali na nesoglasja, prepire, kršenje pravil v skup<strong>in</strong>i…, če bosta »dobre volje«, saj bosta takrat bolj strpni, premišljeni, manj naravnan h kaznovanosti… kot pa takrat, ko bosta utrujeni, razburjeni, jezni, skratka »slabo« razpoloženi. Kot smo tudi opazili, so v veliko pomoč pri reševanju <strong>konfliktov</strong> v <strong>vrtcu</strong>, ki nastanejo v skup<strong>in</strong>i, tudi pravljice, ki jih vzgojiteljica ali pomočnica vzgojiteljice prebirata otrokom 103
(vzgojiteljica izbere ustrezno vseb<strong>in</strong>o, ki je primerna <strong>za</strong> otrokovo starost). Poslužujejo se tudi lutk. Bodisi pripravijo predstavo na neko že znano pravljico, ali pa si zgodbo izmislita sami. 104
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
- Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
- Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
- Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
- Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
- Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
- Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
- Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
- Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
- Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
- Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
- Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
- Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
- Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
- Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
- Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
- Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
- Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
- Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
- Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
- Page 41 and 42:
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
- Page 43 and 44:
Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
- Page 45 and 46:
Faber in Mazlish (1996) opozorita n
- Page 47 and 48:
Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
- Page 49 and 50:
Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
- Page 51 and 52:
2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
- Page 53 and 54:
Če želimo uspešno reševati konf
- Page 55 and 56:
- »Zmagovalec« se mora pogosto za
- Page 57 and 58:
nepomembna. Preden začnemo uporabl
- Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
- Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
- Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
- Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
- Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
- Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
- Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
- Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
- Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
- Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
- Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
- Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
- Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
- Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
- Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
- Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
- Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
- Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
- Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
- Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
- Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
- Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
- Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
- Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
- Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
- Page 109: obvladovanju različnih strategij r
- Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
- Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
- Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
- Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
- Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
- Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
- Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr