strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

3.3.2 Populacija in zbiranje podatkov V raziskavo smo vključili predšolske otroke prvega in drugega starostnega obdobja ter njihove vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Opazovali smo štirinajst oddelkov vrtca, in sicer v dveh enotah. V vsaki skupini smo bili približno eno do dve uri. Prve tri skupine smo izbrali naključno, naslednje pa smo izbirali po metodi snežne kepe, saj smo na ta način želeli spoznati čim več različnih načinov reševanja konfliktov, ki se uporabljajo v predšolski vzgoji. Po koncu opazovanja smo zastavili vzgojiteljici vprašanje: »Ali katera vzgojiteljica uporablja drugačne metode dela?« Nekatere vzgojiteljice so se ob tem vprašanju počutile ogrožene. To so bile predvsem tiste, ki niso bile tako samozavestne, odločne, ali pa so imele občutek, da nismo zadovoljni z njihovim načinom dela oziroma so dvomile vase. Spet druge, ki so imele veliko znanja ter zaupanja vase in v svoje delo, pa so nam brez zadržkov predlagale, koga lahko opazujemo in tako pridobimo za svojo raziskavo drugačen način in pogled na reševanje konfliktov. Metoda snežne kepe pomeni, da na začetku naključno izberemo določeno število oseb, in ko zaključimo z anketiranjem, intervjujem, opazovanjem…, jih prosimo, naj nam predlagajo še nekaj ljudi, ki bi spadali v našo ciljno skupino. Ta proces se nadaljuje in veča kot snežna kepa, saj nam vsak naslednji zagotovi vsaj enega novega člana. Na ta način ta proces učinkovito proizvaja vzorčno strukturo, med katerimi izberemo naslednjega posameznika (v mojem primeru naslednjo skupino, njeno vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice). Čeprav tehniko začnemo z verjetnostnim vzorcem, se konča z neverjetnostnim. To pa zato, ker imajo osebe, ki jih opazujemo, anketiramo… največkrat podobne lastnosti kot tista oseba, ki jih je predlagala (Malhotra 2002, str. 355). Na tem mestu lahko izpostavimo, da je poglavitna slabost te metode nereprezentativnost vzorca. Ena od lastnosti enostavnega slučajnostnega vzorčenja je, da za vsakega člana vzorčnega okvira velja enaka verjetnost, da bo izbran v vzorec. Samo verjetnostni vzorci omogočajo statistično sklepanje, ki je podlaga za izračun intervalov zaupanja. Metoda snežne kepe pa sodi med neslučajnostne vzorce (Brečko 2005, str. 107-109). V našem primeru se je izkazalo, kot smo kasneje ugotovili, da so vzgojiteljice, katere so se počutile ogrožene, predlagale tisto skupino za opazovanje, katere vzgojiteljica je imela podoben način dela, ne pa drugačen. S tem se je želela zaščititi in na nek način dobiti potrditev, da 85
tudi drugi tako delajo. Kot se je izkazalo, nam metoda snežne kepe ni vedno zagotovila drugačnega načina reševanja konfliktov v skupini. Skupine smo opazovali v času dnevne rutine, proste igre in vodene dejavnosti. V vsaki skupini, katero smo opazovali, ni prišlo do konfliktov, saj kot smo že navedli, se osebe drugače obnašajo, ko jih nekdo opazuje. Kljub temu, pa smo opazili, kar nekaj načinov odzivanja na konfliktne situacije, tako s strani otrok kot s strani vzgojiteljice ali njene pomočnice. V vseh oddelkih skupaj smo preživeli dvajset ur. Zaradi anonimnosti podatkov ne bomo imenovali vrtca, v katerem smo opazovali otroke, vzgojiteljice in njihove pomočnice. Naj omenimo le to, da gre za enega izmed ljubljanskih vrtcev. Tudi imena otrok, ki smo jih uporabili pri opisovanju primerov so izmišljena. Pri izboru vrtca smo si pomagali s pomočjo žreba. V času raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2008, nismo imeli težav s tem, da katera izmed vzgojiteljic ne bi želela, da bi prišli v skupino opazovati otroke, njo in njeno pomočnico. Kot smo že omenili, smo opazovali otroke prvega in drugega starostnega obdobja, in sicer trinajst homogenih skupin in eno heterogeno skupino. Starost otrok v oddelkih je bila: - prvo starostno obdobje: 1-2 leti in 2-3 leta, - drugo starostno obdobje: 3-4 leta, 4-5 let, 5-6 let in heterogena skupina 2-6 let. Poleg otrok so bile v raziskavo vključene tudi vzgojiteljice in njihove pomočnice, in sicer 14 vzgojiteljic in 14 pomočnic vzgojiteljic. Starost vzgojiteljic je bila od 29-53 let, starost njihovih pomočnic pa 24-44 let. 3.3.3 Obdelava podatkov Konkretne primere iz opazovanja smo primerjali s teoretičnimi ugotovitvami. 3.3.4 Analiza podatkov Vsak primer konfliktne situacije, ki smo jo videli pri neposrednem opazovanju skupine otrok, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, smo natančno zapisali. Zapisovali smo samo 86
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?