strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

na to kaj želimo in pričakujemo, izražamo svoje občutke, čustva. Smisel reševanja konflikta
je doseči dogovor ali kompromis. Pomembno je, da posameznika sprejmemo in smo do
njega spoštljivi, ga aktivno poslušamo in sprejmimo odgovornost za svoje vedenje. Gordon
(1983) med drugim poudari tudi pomembnost izražanja čustev, aktivno poslušanje in
uporabo jaz–stavkov.
V času opazovanja skupine otrok in vloge vzgojitelja, nismo zasledili, da se kateri vzgojitelj
na kakršenkoli način ne bi odzval na konflikt med otroki, pa čeprav vzgojiteljeva reakcija ni
bila vedno najbolj sprejemljiva. Drugačen je občutek, ko si v vlogi opazovalca, kot pa, ko si
dejansko vključen v proces reševanja konflikta.
Pri samem opazovanju smo skušali biti čim bolj objektivni, zato smo opazovali otroke in
vzgojitelje v naključno izbranem vrtcu, saj bi mnenje, ki ga oblikuješ o nekom, s katerim se
nekaj časa poznaš, lahko vplivalo na samo opazovanje. Če imaš o neki osebi samo
pozitivno mnenje, potem se lahko zgodi, da vsako njegovo ravnanje oceniš kot ustrezno in
obratno.
Kot nakazujejo predstavljeni primeri iz prakse, lahko sklepamo, da vzgojitelji rešujejo
konflikte v skupini na način, kot se njim samim zdi najbolj sprejemljiv. Predstavljeni so
primeri reševanja konfliktov, kjer skuša biti vzgojitelj zmagovalec in na drugi strani
spoznamo, kako se lahko sklepajo kompromisi. Če povežemo pričujoče primere z
Gordonovimi metodami reševanja, potem je razvidno, da se uporablja metoda, kjer je
nekdo zmagovalec in drugi poraženec ter metoda brez poraženca, vendar smo opazili, da
se pogosteje uporablja metoda, kjer je zmagovalec vzgojitelj.
Nekateri izmed predstavljenih primerov v empiričnem delu jasno prikazujejo, da se
konflikti uspešnejše rešujejo, če vzgojitelj pripelje otroke do dejstva, da otroci tudi sami
začutijo problem (po Gordon metoda III ali metoda brez poraženca). Res je, da je metoda
zahtevnejša in se pričakuje veliko vztrajnosti ter doslednosti od vzgojitelja, vendar je
dolgoročno gledano uspešna in prinaša dobre rezultate. Če želi biti vzgojitelj vedno
zmagovalec in otrok poraženec, potem ne moremo pričakovati, da na tak način otroku
sporočamo, da bo znal ustrezno reševati konflikte in nesoglasja.
108