strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

vzgoje. Po njegovem mnenju je huje pri vzgoji zanemariti disciplino kot kulturo
(nekulturen posameznik je surov, nediscipliniran pa je nepokoren). Otrok se lahko nauči
misliti, če je discipliniran. Kant (1899) loči dve obdobji vzgoje v otroštvu:
- zgodnje obdobje otroštva: pokorščina, pozitivna ubogljivost,
- naslednja stopnja: otrok lahko misli sam in uživa določeno svobodo, čeprav mora
še vedno ubogati pravila.
Negativna podreditev pomeni, da mora otrok narediti to, kar mu narekuje odrasla oseba,
sicer bo kaznovan. Pozitivna podreditev pa pomeni to, da mora otrok ubogati, ker ne zna
še soditi sam. »Bistvo kantovskega moralnega subjekta je, da je podvržen nekemu
notranjemu glasu, glasu vesti, ki določa njegovo moralno delovanje.« Kant (1899) trdi, da
človek po naravi ni moralno bitje. To postane takrat, ko njegov razum razvije idejo zakona
in dolžnosti. Otrok ponotranji zakon le preko zunanje prisile, kazni (Kant v Salecl 1991, str.
97-99).
Zatrjuje, da je pri vzgoji potrebno dati posebno mesto resnici. Otrok, ki laže, ga je potrebno
še posebej strogo kaznovati. »Pravilna kazen za laž je nespoštovanje – v otroku je potrebno
zbuditi občutek krivde. Po eni strani, ko Kant (1899) strogo zagovarja resnico, po drugi
strani narekuje, da morajo starši, vzgojitelji lagati, ko jih otrok sprašuje o spolnosti. O tej
temi, naj bi se odkrito pogovarjali v obdobju adolescence (prav tam, str. 99-100).
Kot pravi Kant (1967), je neubogljivost otroka kazniva, in sicer moralno ali fizično. Moralna
kazen je takrat, ko smo do otroka hladni in ravnamo do njega z distanco, medtem ko je
fizična kazen neizpolnitev otrokovih potreb ali zadajanje bolečine. Fizično kazen moramo
kot vzgojitelji uporabljati zelo redko. To je v primerih, ko moralna kazen ni mogoča (Kant
1967, str. 137). Glede na njegovo razmišljanje, je kaznovanje otroka utilitaristično, saj je
namen kazni zatrtje otrokovih slabih ravnanj in obenem poučevanje o moralnih zakonih.
Prisila vzgoje in kazni je pri otroku zunanja prisila, prisila zakona, ki še ni ponotranjen. Šele
pri odraslih lahko govorimo o retributivnem kaznovanju. Da je kazen vzgojna in da je kazen
vselej prisila, odpre Kantu edino možno pot za razvoj svobodnega individua. Disciplina, dril
in prisila vzgoje so nujni pogoj za subjektovo vključitev v družbeni simbolni univerzum.
Prav oblikovanje otrokovega razuma, je vezano na upoštevanje pravil. Ker otrok še nima
ponotranjenega zakona, je instanca nadjaza še vedno zunanja, utelešena v starših in
10