strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Piaget (1965) je razlagal moralni razvoj kot razvoj moralnega presojanja v smeri od
absolutne k relativni moralni perspektivi. Presojanje z vidika absolutne perspektive
predstavlja heteronomno stopnjo moralnega presojanja ali obdobje moralnega realizma.
Heteronomna moralnost je stopnja moralnega razvoja (sega v obdobje okoli 7., 8. leta), na
kateri otroci razumejo pravila kot stalna, nespremenljiva, »dana od zunaj«, njihovo kršenje
pa kot absolutno napačno. Kršenje pravil in zahtev odraslih je vedno napačno in temelji na
heteronomnem strahospoštovanju odraslih. Tako spoštovanje je sestavljeno iz strahu in
naklonjenosti do odraslega. Moralni realizem je razumevanje socialnih pravil kot navzven
opaznih fizičnih potez resničnosti in ne kot načel, ki so jih oblikovali ljudje, da bi usklajevali
svoje namere. Presojanje z vidika relativne moralne perspektive predstavlja avtonomno
moralnost. Socialna in moralna pravila začne otrok na prehodu v srednje otroštvo
pojmovati kot nastala in izhajajoča iz dvosmernih družbenih soglasij. Avtonomna
moralnost je že druga stopnja moralnega presojanja, na kateri otroci pravila pojmujejo kot
sprejemljiva, dogovorjena. Dolžnosti in pravice sebe in drugih sprejema kot recipročne.
Recipročnost je standard pravičnosti, s katerim otrok izraža enako skrbnost za dobrobit
drugih kot zase (Piaget v Marjanovič-Umek 2004, str. 370).
Freud pravi, da je posameznik ob rojstvu amoralen. Edina komponenta osebnosti, ki je
prisotna že ob rojstvu, je id, katerega osnovna funkcija je zadovoljevanje potreb. Kasneje se
pojavi ego, ki skrbi za usklajevanje zahtev ida z realnostjo. O začetku razvoja moralnosti, pa
lahko govorimo šele v faličnem obdobju (od 3. do 5. leta), ko se izoblikuje superego,
moralna komponenta osebnosti. Nastanek superega je povezan z razrešitvijo Ojdipovega
kompleksa, to je identifikacijo z istospolnim staršem, ki prinaša tudi ponotranjenje
njegovih moralnih standardov. Funkcija superega je, da v osebnosti deluje kot notranji in
moralni »sodnik«, iz katerega izvirajo občutki krivde ob neupoštevanju moralnih pravil.
Freudove razlage, da se pri deklicah zaradi drugačnega načina razrešitve Ojdipovega
kompleksa razvije šibkejši superego, novejše raziskave o moralnem razvoju ne potrjujejo
(Shaffer 1989, str. 529).
Erikson je v nasprotju s Freudom verjel, da otroci v starosti od treh do petih let (obdobju
iniciativnosti nasproti občutkom sramu) ponotranjijo moralne standarde obeh staršev, ker
si želijo njihovega odobravanja in se hočejo izogniti izgubi njune ljubezni. Po njegovi teoriji
30