strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

nagrada je pravilno, dobro. Na drugi stopnji ostane otrokova moralna glediščna točka
konkretna in individualistična, a otrok razume da imajo ljudje različne potrebe in interese,
ki pogosto nasprotujejo potrebam in interesom drugih. Interese drugih otrok upošteva
takrat, ko meni, da je to zanj tudi uporabno. Otrok slabo razlikuje med individualnimi
potrebami posameznika in moralno pravilnostjo nekega dejanja. Moralno je tisto, kar
zadovoljuje individualne potrebe ljudi ali kako drugače omogoča individualne koristi.
Pravičnost otrok na tej stopnji pojmuje kot sistem medsebojne izmenjave koristi (»Ti meni,
jaz tebi.«). Če ima otrok neko korist, bo spoštoval posameznikove potrebe in pravice
(Marjanovič-Umek 2004, str. 456-458).
Kohlbergova teorija je najbolj poznana in pogosto navajanja razlaga moralnega razvoja, ki
nudi tudi napotke za praktično ravnanje na področju moralne vzgoje. Precej kritik je bila
deležna njegova metoda in sicer, da je razvrščanje odgovorov v stadije razvoja precej
subjektivno in da ni postavil jasnih kriterijev za ločevanje med formo in vsebino
utemeljitev. Vprašanje je tudi, koliko vpliva narava dileme, oziroma ali posamezniki res
dosežejo isti stadij moralnega razsojanja pri reševanju različnih moralnih problemov.
Najpogosteje izražena kritika Kohlbergove teorije pa je, da je proučeval le moralno
razsojanje v hipotetičnih situacijah, torej govorjenje o moralnosti, ki se pogosto ne ujema z
vedenjem posameznika (moralno aktivnostjo) v realnih življenjskih situacijah. Očitajo mu
tudi pretirano poudarjanje kognitivnega razvoja pri moralnem odločanju in zanemarjanje
osebnostnih lastnosti, čustev in medosebnih relacij udeležencev pri moralnem presojanju
(Thomas 1992).
Kohlberg je menil, da na razvoj moralnosti vplivajo:
- Raven kognitivnega razvoja (logičnega mišljenja) je pogoj za določeno raven
moralnega razsojanja, kar pomeni, da je kognitivni razvoj lahko pred moralnim,
medtem ko obratno ni mogoče.
- Motivacija in volja.
Možno je, da posameznik razsoja na višjem nivoju, kot ga kaže v danem socialnem okolju, v
katerem bi bilo izražanje takih stališč tvegano.
32