strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Faber in Mazlish (1996) opozorita na to, da smo odrasli včasih prezahtevni pri postavljanju
zahtev otroku. Tudi zaradi previsokih ciljev lahko pride do nesporazumov, nestrinjanja,
nasprotovanja, konfliktov med otrokom in odraslim (Faber in Mazlish 1996, str. 80-81).
Velikokrat se konfliktne situacijo pojavijo takrat, ko otrok ne ve, katero vedenje je
sprejemljivo in katero ne. Otrok težko funkcionira, če ne pozna pravil. Gordon (1983)
navaja, da se dogaja tudi to, da je pravil preveč in nihče ne pomisli, ali jih je toliko sploh
potrebnih. Običajno jih določijo kar odrasli, ne da bi pri tem upoštevali otrokove želje,
interese… Kdaj je neko pravilo nesmiselno, vendar ostaja v instituciji zaradi dolgoletne
tradicije. Konflikti nastajajo zaradi pravil iz treh razlogov:
- če v oddelku vlada zmeda, je vse nejasno, ne ve se točno, kako in kaj,
- če pravila niso formalno postavljena in jih je zato težko razumeti ali razložiti,
- če so pravila postavljena za otroke, ne da bi ti imeli možnost sodelovanja, zlasti če
se pravila zdijo nesmiselna in nepoštena (Gordon 1983, str. 185-187).
Uspešen vzgojitelj se zaveda, da se lahko navedenim konfliktom v skupini izogneš tako, da
se izvedejo sestanki oziroma skupni pogovori med otroci in vzgojiteljem, na katerih se
oblikujejo pravila. Nekatere prednosti teh pogovorov, kot jih ponovno poudari Gordon
(1983), so naslednje:
- otroci bodo bolj motivirani, da se ravnajo po sprejetih pravilih,
- pospešujemo kreativno mišljenje,
- otroci spoznajo, da so vzgojitelji, učitelji… tudi ljudje, ki imajo svoje potrebe in
želje,
- na ta način pridobljena pravila so bolj primerna in ponavadi tudi bolj kvalitetna od
tistih, ki jih postavi vzgojitelj, učitelj… sam, po lastni presoji,
- potreba po tem, da odrasli bdi nad pravili je manjša, večji del te naloge prevzamejo
otroci sami,
- pravila, ki so postavljena vnaprej, lahko preprečijo mnogo nesprejemljivega
vedenja in konfliktov,
- za otroke je to izkušnja demokratičnosti in tudi demonstracija težavnosti
oblikovanja, sestavljanja zakonov (Gordon 1983, str. 191).
38