strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so konflikti del našega življenja. Doživljamo jih v različnih
življenjskih obdobjih, na različne načine. Nekateri posamezniki imajo zaradi svojega
položaja, boljšega poznavanja človeške psihologije ali znanj o reševanju konfliktov več
možnosti, da dopustijo ali sprožijo proces reševanja konflikta. Dejstvo je, da se lahko vsi
naučimo boljšega in ustreznejšega reševanja konfliktnih situacij (Aničić 2002 str. 15).
Nadaljuje z mislijo, da je konflikt primarno dejstvo življenja, saj se pojavi povsod, kjer si
nasproti stopita dve želji. Obenem je tudi konfliktna situacija stalna možnost učenja.
Napačno je, da konfliktom v naprej določamo pozitivno ali negativno vrednost. Konflikt je
sam po sebi nevtralno dejstvo. Pomembno je tisto, kar naredimo z njim. Socialna veščina
pomeni, da znamo v konfliktih delovati v spoštljivem odnosu do sebe in drugih (prav tam,
str. 15).
Kot sem navedla že na začetku poglavja, je konflikt lahko ploden ali ovirajoč in podobno
trdi tudi Bizjak (2006), in sicer lahko konflikt predstavlja nevarnost, hkrati pa je priložnost za
razvoj posameznikov, odnosov in skupnosti. Seveda pa je vedno od vsakega posameznika
odvisno, ali bo konflikt ustvaril za ustvarjanje ali uničenje (Bizjak 2006, str. 3).
Aničićeva (2002) opredeli pozitivno pomembnost konfliktov z vidika človekove osebne
rasti in razvoja odnosov. Po drugi strani pa razlaga, da se večini zdi konflikt prej grožnja kot
pa pot rasti. Zatrjuje da so prepričanja o konfliktih, v večini primerov negativna.
Disharmoničnost, boj, razhajanje, nekompatibilnost in nestrinjanje so besede, ki večino
ljudi navdajajo z nelagodjem. Konfliktom se zaradi tega izogibajo ali jih ignorirajo, ker so
povezani s čustvi, ki jih družba definira kot negativna. Taka opredelitev je sicer napačna,
toda izredno ukoreninjena. Bolje je, če rečemo, da gre za težka čustva – strah, jezo,
sovraštvo, izgubo izdajo, maščevanje nemoč – in raziskujemo pri sebi in drugih, katere
vrednote stojijo za njimi. Konflikte si razlagamo tudi kot oviro, ki jo drugi postavlja našemu
cilju. Bojimo se, da ne bomo mogli doseči, kar si želimo, če nas bo drugi premagal (Aničić
2002, str. 18).
36