10.01.2013 Views

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Temeljni razlogi <strong>za</strong> razvoj osnovne šole so se oblikovali v 17.stol. Vzrok je bil v spremembah<br />

proizvodnih odnosov. Izobraževanje postane objektivna družbena potreba. K temu so<br />

pripomogle humane, demokratične ideje, takrat pove<strong>za</strong>ne z reformacijo. Utemeljitelj<br />

osnovne šole v Evropi je J.A. Komensky (Didaktika 2000).<br />

V vzgoji se je to ka<strong>za</strong>lo na eni strani kot nežna <strong>za</strong>ščita krhkega bitja <strong>in</strong> na drugi strani kot<br />

skrajna grobost proti zlu v otroku. Konec 17. stoletja so se pojavile tudi ideje, katerih nosilci<br />

so bili pedagogi razsvetljenstva, ki so <strong>za</strong>govarjali spontano igro, radovednost <strong>in</strong> potrebo po<br />

aktivnosti pri otrocih. Nasprotovali so teoriji prirojenega greha <strong>in</strong> so verjeli, da je človek po<br />

naravi dober. Eden prvih je bil Jan Amos Komensky, ki je menil, da mora biti vzgoja<br />

usklajena z <strong>za</strong>koni narave. Zagovarjal je enakost ljudi. Menil je, da se mora vzgoja <strong>za</strong>četi<br />

čim bolj zgodaj. Obdobje od rojstva do šestih let je imenoval obdobje koren<strong>in</strong>, v katerem<br />

igrajo odločilno vlogo starši. Tisto, kar se na <strong>za</strong>četku <strong>za</strong>mudi, je potem kasneje težko<br />

nadoknaditi. Komensky je bil prvi, ki je opredelil vseb<strong>in</strong>o predšolske vzgoje. Poleg tega je<br />

trdil, da se otroci veliko naučijo drug od drugega, <strong>za</strong>to je vzgoja izven druž<strong>in</strong>e<br />

nepogrešljiva (Batistič-Zorec 2003, str. 35-38).<br />

Drugi pomemben mislec je bil John Locke, angleški empiristični filozof <strong>in</strong> mislec, ki je<br />

najbolj poznan po svojem prepričanju, da je človek ob rojstvu kot nepopisan list papirja –<br />

tabula rasa, okolje pa je tisto, ki ga postopoma oblikuje (prav tam, str. 38). Locke (1964)<br />

pravi, da otroci takoj ko razumejo jezik, želijo, da bi jih obravnavali kot racionalna bitja.<br />

Njegovo izhodišče je, da se temelj dresure vzpostavlja, še preden otrok spregovori. Locke<br />

(1964) kot liberalni vzgojitelj sicer poudarja, da kaznovanje prej škoduje kot koristi, toda to<br />

velja samo <strong>za</strong> starejše otroke. Liberalizem poudarja strogo vzgojo majhnih otrok. Locke<br />

(1964) trdi, da morata biti stroga vzgoja <strong>in</strong> ubogljivost, vcepljeni še preden so se otroci<br />

zmožni spom<strong>in</strong>jati dresure. Pri otroku je potrebno vzgojiti pokornost <strong>in</strong> prijaznost. Bistvo<br />

kaznovanja je, da je otrok tepen, če je trmast <strong>in</strong> uporniški. Otrokovo naravo je potrebno z<br />

vso silo <strong>in</strong> z vsemi sredstvi podrediti tako, da bo kasneje, ko bo postal »rac<strong>in</strong>alno bitje«,<br />

spontano spoštoval <strong>za</strong>kon (Locke v Salecl 1991, str. 76).<br />

Zanimiva je Lockova misel: »Karkoli <strong>za</strong>htevate od otroka, vas mora ubogati, če se enkrat<br />

upre, se bo vedno.« (prav tam, str. 76) Za Locka (1964) je tepež največja umetnost<br />

7

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!