strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Temeljni razlogi <strong>za</strong> razvoj osnovne šole so se oblikovali v 17.stol. Vzrok je bil v spremembah<br />
proizvodnih odnosov. Izobraževanje postane objektivna družbena potreba. K temu so<br />
pripomogle humane, demokratične ideje, takrat pove<strong>za</strong>ne z reformacijo. Utemeljitelj<br />
osnovne šole v Evropi je J.A. Komensky (Didaktika 2000).<br />
V vzgoji se je to ka<strong>za</strong>lo na eni strani kot nežna <strong>za</strong>ščita krhkega bitja <strong>in</strong> na drugi strani kot<br />
skrajna grobost proti zlu v otroku. Konec 17. stoletja so se pojavile tudi ideje, katerih nosilci<br />
so bili pedagogi razsvetljenstva, ki so <strong>za</strong>govarjali spontano igro, radovednost <strong>in</strong> potrebo po<br />
aktivnosti pri otrocih. Nasprotovali so teoriji prirojenega greha <strong>in</strong> so verjeli, da je človek po<br />
naravi dober. Eden prvih je bil Jan Amos Komensky, ki je menil, da mora biti vzgoja<br />
usklajena z <strong>za</strong>koni narave. Zagovarjal je enakost ljudi. Menil je, da se mora vzgoja <strong>za</strong>četi<br />
čim bolj zgodaj. Obdobje od rojstva do šestih let je imenoval obdobje koren<strong>in</strong>, v katerem<br />
igrajo odločilno vlogo starši. Tisto, kar se na <strong>za</strong>četku <strong>za</strong>mudi, je potem kasneje težko<br />
nadoknaditi. Komensky je bil prvi, ki je opredelil vseb<strong>in</strong>o predšolske vzgoje. Poleg tega je<br />
trdil, da se otroci veliko naučijo drug od drugega, <strong>za</strong>to je vzgoja izven druž<strong>in</strong>e<br />
nepogrešljiva (Batistič-Zorec 2003, str. 35-38).<br />
Drugi pomemben mislec je bil John Locke, angleški empiristični filozof <strong>in</strong> mislec, ki je<br />
najbolj poznan po svojem prepričanju, da je človek ob rojstvu kot nepopisan list papirja –<br />
tabula rasa, okolje pa je tisto, ki ga postopoma oblikuje (prav tam, str. 38). Locke (1964)<br />
pravi, da otroci takoj ko razumejo jezik, želijo, da bi jih obravnavali kot racionalna bitja.<br />
Njegovo izhodišče je, da se temelj dresure vzpostavlja, še preden otrok spregovori. Locke<br />
(1964) kot liberalni vzgojitelj sicer poudarja, da kaznovanje prej škoduje kot koristi, toda to<br />
velja samo <strong>za</strong> starejše otroke. Liberalizem poudarja strogo vzgojo majhnih otrok. Locke<br />
(1964) trdi, da morata biti stroga vzgoja <strong>in</strong> ubogljivost, vcepljeni še preden so se otroci<br />
zmožni spom<strong>in</strong>jati dresure. Pri otroku je potrebno vzgojiti pokornost <strong>in</strong> prijaznost. Bistvo<br />
kaznovanja je, da je otrok tepen, če je trmast <strong>in</strong> uporniški. Otrokovo naravo je potrebno z<br />
vso silo <strong>in</strong> z vsemi sredstvi podrediti tako, da bo kasneje, ko bo postal »rac<strong>in</strong>alno bitje«,<br />
spontano spoštoval <strong>za</strong>kon (Locke v Salecl 1991, str. 76).<br />
Zanimiva je Lockova misel: »Karkoli <strong>za</strong>htevate od otroka, vas mora ubogati, če se enkrat<br />
upre, se bo vedno.« (prav tam, str. 76) Za Locka (1964) je tepež največja umetnost<br />
7