strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Namesto, da bi kaznovali, je ustrezneje če:
- povemo, kaj pričakujemo,
- pokažemo, kako lahko popravi napako,
- damo možnost izbire,
- pustimo, da izkusi posledice svojih dejanj,
- skupaj iščemo rešitev (prav tam, str. 27).
S tem, da otroka ne obsojamo in kaznujemo, ga osvobodimo, da se osredotoča na
prevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja namesto na kovanje maščevalnih misli.
Konflikti se razvijajo tudi, ker je otroku dodeljena neka stalna vloga. Če otrok že ima vlogo,
čeprav je to vloga pridnega dečka, ni dobro niti potrebno, da jo igra vse življenje. Otroka je
potrebno spodbuditi, da se vidi tudi v drugi luči. Take spremembe so počasne in se jih
uvaja na mnogo načinov (prav tam, str. 27).
Kot drugo Aničićeva (2002) navaja, da otrok preko konfliktov, ki jih ima s svojim vrstniki
oziroma starejšimi ali mlajšimi otroki, pridobiva izkušnje, preko katerih se tudi uči. Pri
razreševanju konfliktov med otroki imajo učitelji/vzgojitelji zelo velik vpliv. S svojim
odzivanjem vplivajo na nadaljnje vedenje otrok. Pravi, da je pri reševanju konfliktov
potrebno upoštevati naslednje:
Načelo zmagam – zmagaš (izhaja iz Gordonove metode »zmagam – zmagaš«
ozirima metoda brez poraženca, katero sem predhodno že opredelila)
Podobo zmage in poraza nadomestimo s podobo sodelovanja in reševanja težav.
Načelo spreminjanja težav v možnost
Če na konfliktno situacijo gledamo kot na težavo, se omejimo. Če jo vidimo kot možnost,
se naše počutje, razmišljanje in ravnanje pozitivno spremeni.
Empatijo (sposobnost vživljanja v druge)
V konfliktu smo pozorni tudi na potrebe in želje drugega, ne le na lastne.
Primerno asertivnost, kar pomeni, da poznamo svoje pravice, in da vemo, da jih
imajo tudi drugi. Moje pravice se končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega.
56