strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Med drugim so organizirane različne oblike pomoči, s pomočjo katerih želijo predvsem
govoriti o problematiki nasilja, informirati vse zainteresirane in se po možnosti tudi
dogovarjati o sankcijah za dejanja, ki so že narejena. Zanimivo je, da je šele pojav nasilja
spodbudil razmišljanje o kaznih. Kazni so v našem vzgojnem procesu še vedno tabu tema.
Načelo »kazen ni vzgojna« je tako močno zasidrano, da kdaj sploh nismo sposobni
razmišljati o kazni kot o enakovrednem vzgojnem sredstvu. V vzgoji je pač tako, da se pri
otrocih ne napreduje brez prikazovanja obeh plati. Bilo bi veliko manj psihičnih in fizičnih
maltretiranj otrok, če bi starši, vzgojitelji, učitelji… dosledno zahtevali odgovorno
obnašanje. Otrok je že zelo zgodaj dojemljiv za odgovorno vedenje. Že najmlajši točno
vedo, pri kateri vzgojiteljici je treba za sabo pospraviti, se truditi pri obrokih in kdaj lahko
polivajo in packajo. Nekateri pa samo opazujejo, se jezijo na otroke in čakajo, da se
naberejo razna slaba dejanja, potem pa v jezi izrečejo veliko groženj, zmerjanj in tudi
uporabljajo zelo krute kazni (Zalokar Divjak 2000, str. 124-125).
Nekoliko podrobneje bomo opredelili psihično, verbalno in fizično nasilje.
• Psihično nasilje
Psihično nasilje je najbolj razširjena oblika nasilja. Dejanja, ki potekajo na verbalni ravni in
jih žrtve opisujejo kot bolj boleča, škodljiva kot dejanja pri fizičnem nasilju. Psihično nasilje
je včasih težje prepoznati. Žrtve so pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, se
umikajo pred družbo, se počutijo ponižano, manjvredno. Otroci, ki so pod vplivom
psihičnega nasilja pa so lahko tudi sami zelo nasilni do vrstnikov in drugih (Kaj je… 2008).
K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in
negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi
grobo kritiziranje človekove osebnosti, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in
grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj o osebi na
podlagi predsodkov in stereotipov, ignoriranje, da bi dosegli svoj cilj (Društvo za... 2007),
ogovarjanje in dopuščanje ogovarjanja, zavrnitev pomiritve v konfliktu, sumničenje,
ljubosumnost, molk kot sredstvo pritiska, manipulativno vedenje, uničevanje lastnine in
osebnih predmetov, poniževanje, socialna izolacija, mobing, omejevanje svobode,
ustvarjanje klime strahu in terorja (Lešnik-Mugnaioni 2005, str. 18). Grožnja, ki je
79