strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

2.4.5 Ostale možnosti odzivanja na konflikt Iršič navaja različne možnosti odzivanja na konfliktno situacijo. Govori o tem, da se lahko iz konfliktne situacije umaknemo, izvajamo pritisk nad posameznikom/i, ko se znajdemo v konfliktu, se podredimo, smo pripravljeni na kompromis ali se odločimo na razreševanje konflikta. Pa poglejmo, kako Iršič opredeli navedene pojme. Umik Umaknemo se, kadar ne verjamemo, da je možno problem rešiti, sam problem pa doživljamo kot nevarnost (Iršič 2005, str. 9). Umik je lahko fizičen ali psihološki, pri čemer se lahko posameznik umakne iz odnosa z vpleteno osebo ali pa le s področja zadevne problematike. Ni nujno, da fizično zapusti kraj dogajanja. Lahko tudi samo umolkne in z mislimi zapusti dogajanje (Iršič 2004, str. 134). Izvajamo pritisk Izvajamo pritisk na druge z namenom, da bi se drugi podredili ali razrešili problem (zahteve, izsiljevanje, obtoževanje…). Pritisk izvajamo, kadar so nam lastno interesi ali ideje najpomembnejši. Drugega običajno obravnavamo kot sredstvo, in če se nam ne prilagaja, kot vir težav (Iršič 2005, str. 8-9). Kadar se nekdo odziva s prevlado, poskuša uveljaviti svoje mnenje, svojo rešitev ali svoj način, pogosto ne želi izgubljati časa z iskanjem alternativ. Prednost takega posameznika je, da zna uveljaviti lastne interese in poglede. Prepričan je, da je možen le izid zmage ali poraza, pri čeme ena stran zmaga, druga izgubi. Tak posameznik verjame, da je pravilen en pogled na svet, in sicer tisti, ki ga ima tudi sam (Iršič 2004, str. 134-136). Podreditev Pritisku se uklonimo oziroma naredimo tako, kot da ga ne bi bilo in se zares ali navidezno podredimo oziroma prilagodimo. Podredimo se običajno iz strahu (čeprav se ga morda ne zavedamo) pred možnim pritiskom – ta bi verjetno nastal, če se ne bi podredili, ampak bi problem izrazili (Iršič 2005, str. 8-9). 59
Kompromis Kadar so osebni interesi kot tudi odnosi pomembni do določene mere, posameznik v primeru konflikta poskuša doseči kompromis. Ponavadi posameznik ni pripravljen vložiti veliko truda v iskanje rešitve ali pa ne verjame, da bi bila možna boljša rešitev kot kompromis. Zaveda se pomembnosti medosebnih odnosov, zato je pripravljen v svojih zadevah tudi popustiti (Iršič 2004, str. 135). Na kompromis pristanemo, kadar se nam zdi, da bomo na ta način iztržili vsaj nekaj, sicer pa bi tvegali, da ostanemo praznih rok (Iršič 2005, str. 8-9). Razreševanje konflikta Kadar so lastni interesi in interesi drugega, oziroma odnos z drugim, posamezniku zelo pomembni, si prizadeva poiskati optimalno rešitev. Nagnjen je k iskanju rešitev, pri katerih uveljavi lastne interese ali poglede in hkrati obdrži dobre odnose. Ne pristaja na navidezne rešitve in zelo ustvarjalno rešuje probleme (Iršič 2004, str. 135). Razreševanje konflikta terja precej več časa in napora, vendar običajno pripelje do bolj kakovostnih rešitev (Iršič 2005, str. 8-9). Glasser (1994) navaja metodo izogibanja, prilagoditve, kompeticije in metodo sodelovanja (Glasser 1994). Tudi Rot (1983) ponuja različne načine reševanja konfliktov in sicer, glasovanje, pogajanje in dogovarjanje, postopno recipročno umikanje in iskanje nadrejenih skupnih ciljev (Rot 1983). Lamovec (1993) omenja naslednje strategije reševanja konfliktov: umik, prevlada, zglajevanje, kompromis in konfrontacija (Lamovec 1993). Avtorici Kristančič in Osterman (1999) navajata tri stile reševanja konfliktov: Skrivajoči stil – ta stil ni učinkovit in ni uspešen. Iz strahu pred doživljanjem nelagodja pri konfrontaciji s problemom, želimo doseči mir v odnosu. Zaradi bojazni pred konfliktom se izogibamo reševanju problema. Sodelovalni stil – temeljna značilnost stila reševanja konfliktov je spoštovanje med sogovornikoma. Delujeta v smeri prepričevanja nepotrebnega konflikta in doživljata vzajemno zadovoljstvo pri reševanju resničnega konflikta. 60
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16: kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18: vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20: De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22: potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24: 2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26: Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28: Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30: Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34: prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118:
Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120:
Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122:
Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124:
Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126:
Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?