strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Piagetovi teoriji razvoja sledi teorija Vigotskega, ki je v svoji sociokulturni teoriji razvoja
mišljenja kritičen do Piagetovega pogleda na razvoj mišljenja otroka.
2.2.5 Teorija Vigotskega
Vigotski podobno kot Piaget razume otroka kot aktivnega ustvarjalca znanja, vendar
mnogo bolj poudarja vlogo učenja (Marjanovič-Umek 1995, str. 341). Učenje bi moralo biti
korak pred otrokovim razvojem in ne čakati, da je otrok pripravljen na posamezno razvojno
stopnjo in s tem razvoj prepustiti spontanosti (Marjanovič-Umek 2001, str. 28). V kritiki
Piagetove teorije spoznavnega razvoja sta Vigotski in tudi Bruner izpostavila nov pogled na
otrokov razvoj. S poudarjeno vlogo učenja, ki jo zagovarjata, sta želela preseči dve
komponenti, ki naj bi določali, kdaj in kako naj se otrok uči in ki ju je Piaget postavljal v
ospredje. Ti dve komponenti sta zrelost oz. razvojna stopnja in kronološka starost
(Marjanovič-Umek 2002, str. 15). Na ta način je potrebno spodbujati otrokov razvoj med
aktualnim, že doseženim, in potencialnim razvojem, ki bi ga otrok lahko dosegel
(Marjanovič Umek 2001, str. 28). Vigotski je mnenja, da so »strokovnjaki (učitelji, vzgojitelji)
tisti, ki v območju bližnjega razvoja, kot je razliko med otrokovim aktualnim in
potencialnim razvojem poimenoval avtor, lahko le-tega spodbujajo in vlečejo naprej.«
(prav tam, str. 28) Otrokovo učenje je potrebno torej usmerjati in organizirati, preden ga
otrok lahko obvlada in ponotranji. Vodenje je najbolj učinkovito, če otrokom pomagamo
prečkati t.i. območje bližnjega (proksimalnega) razvoja. Otrok v območju bližnjega razvoja
je blizu temu, da neko nalogo opravi sam. Če ga pravilno usmerjamo, jo lahko opravi
uspešno. Odgovornost za usmerjanje in nadzorovanje učenja postopoma prehaja z
odraslega na otroka (Papalia idr. 2003, str. 33).
2.2.5.1 Razvoj mišljenja in socialnega učenja
Vigotski (1988) je v razvojni teoriji, imenovani sociokulturna, presegel ozko biologistični
pogled na otrokov razvoj. Razvoj mišljenja razlaga v povezavi s kulturo in sodelovalnim
dialogom med otrokom in kompetentno odraslo osebo. V kontekstu socialnega učenja ima
v razvoju mišljenja zelo pomembno vlogo jezik. Otrok v procesu razvoja in učenja
20