strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

sodelovalnega vedenja se med prvim in drugim letom starosti ne spremeni, pač pa se poveča količina konfliktnega. Čeprav se enoletniki včasih vključujejo v konfliktne socialne izmenjave, je pogostnost takega obnašanja med njimi nizka (Hay, Caplan, Castle in Stimson 1991 v Marjanovič-Umek 2001, str. 46). Otroci od osemnajstih mesecev do treh let že željno iščejo kontakte z drugimi otroki. Čeprav potrebujejo neprestano pomoč in vodenje odraslih pri vključevanju v posamezne dejavnosti, vzdržujejo odnose z drugimi in že sodelujejo v prvih sporih, ki so povsem nekaj normalnega v tem obdobju. Še vedno se zanašajo na varstvo odraslih, ko raziskujejo socialno okolje (Stokes Sezanton 2001, str. 57). Proces socializacije je tisti, ki otroku pomaga, da spoznava pravila in običaje v neki skupnosti. Za otroke od rojstva do treh let je značilno, da se neustrezno obnašanje postopno spreminja v sprejemljivo s tem, ko spoznavajo različne odnose med pomembnimi odraslimi in njimi samimi. Otroci od devetega do sedemnajstega meseca željno spoznavajo svet, vendar še ne razlikujejo med dovoljenim in nedovoljenim. Ne morejo si še zapomniti pravil in ne razmišljajo o dogodkih. Nasprotno, eksperimentirajo z različnimi oblikami obnašanja, odvisno od njihovih potreb in zadovoljenih želja. Otroci od enega leta in pol, pa do treh let so že razvili občutek lastnine. Imajo težave pri prepoznavanju obnašanja drugih, saj ne slutijo, da lahko nastanejo konflikti. Prav tako še niso pripravljeni ničesar deliti s kom drugim, pa tudi drugim se ne morejo prilagajati. So v obdobju ugotavljanja »socialnih« mejnikov. Takšen razvoj in preizkušanje je za to obdobje normalno (prav tam, str. 59). Otroci v zgodnjem otroštvu (od treh do šestih let) razvijejo nove oblike socialnih interakcij in socialnih kompetentnosti, in sicer gre predvsem za razvoj komuniciranja, recipročnosti, empatije, skupnega reševanja problemov (Brownell in Carriger, 1990; Shatz in Gelman, 1973 v Marjanovič-Umek 2004, str. 363). Preseganje egocentrizma, ki se kaže v razvoju čustvene in socialne empatije, razumevanju sebe in drugih, v razvoju teorije uma, je pogoj za razvoj socialnih interakcij med vrstniki. Za otroke v zgodnjem otroštvu je značilno, da so že prešli stopnjo egocentrične empatije (od 25
prvega do drugega leta starosti in je vezana na obdobje, v katerem se nadaljuje razvoj stalnosti objekta ter vse bolj razlikuje sebe od drugih oseb) in so na stopnji prave empatije (Harris v Marjanovič-Umek 2001, str. 364), kar pomeni, da vse bolj prepoznavno razumejo, da imajo drugi ljudje svoja čustva, potrebe, misli. Njihova empatija se nanaša na večje število čustev, vključno s sestavljenimi čustvi, počutja drugih razumejo tudi, če jih ne izražajo neposredno s svojim vedenjem (Marjanovič-Umek 2004, str. 364). Vzporedno s socialnim razvojem, razvojem socialne kognicije, čustvenim in spoznavnim razvojem, pa se oblikujejo tudi otrokovi koncepti prijateljstva. Otroci do približno tretjega leta starosti prijateljstvo pogosto vidijo kot nekaj trenutnega, kar je povezano s potekajočimi dejavnostmi, medtem ko starejši predšolski otroci in otroci v srednjem otroštvu pa prijateljstvo vedno bolj razumejo kot dlje časa trajajoč odnos, ki vzdrži tudi posamezne medsebojne spore in konflikte (Hartup, 1993; Vasta, Haith in Miller, 1995 v Marjanovič-Umek 2004, str. 365). Med otroki, ki so prijatelji je več sodelovanja, medsebojne pomoči, se pravi, je več prosocialnega vedenja, kot med otroki, ki niso prijatelji. Med prijatelji nastanejo tudi konflikti, a jih rešujejo kakovostno drugače, kot otroci, ki niso med seboj prijatelji. Prijatelji praviloma uporabljajo »mehkejše« pristope pri reševanju konfliktov. Poskušajo razjasniti spor v smer obojestranskega zadovoljstva ter preseči razlike, ki so vodile do konflikta. Fizično ostajajo skupaj in nadaljujejo z interakcijo in pogajanjem (Marjanovič-Umek 2004, str. 367-368). 2.2.8 Moralni razvoj Za uspešno reševanje konfliktov med otroki, mora vzgojitelj poznati tudi značilnosti moralnega razvoja pri predšolskem otroku. Morala je povezana s sklopom principov in idealov, ki se nanašajo na odnose z drugimi ljudmi. Za preživetje posameznika in družbe je nujno, da obstajajo pravila in standardi o odnosih med ljudmi, ki določajo, katera vedenja so zaželena, katera nezaželena in katera prepovedana oziroma sankcionirana. Moralni standardi so lahko v različnih kulturah tudi različni. Bistvo moralnosti je ponotranjenje teh standardov in pravil, ki tako postanejo notranji etični principi posameznika. Funkcija moralnosti je: 26
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6: KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8: KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10: filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12: 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14: predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16: kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18: vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20: De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22: potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24: 2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26: Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28: Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30: Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84:
odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86:
2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88:
podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90:
- nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92:
3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94:
tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96:
sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98:
otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100:
Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102:
zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104:
pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106:
Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108:
Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110:
obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112:
(vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114:
vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116:
na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118:
Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120:
Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122:
Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124:
Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126:
Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?