strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

da si otrok zasluži nelagodje. Samo obtoževanje ne bo rešilo problema, ampak se bo
problem še bolj poglobil (Bluestein 1997, str. 29-30).
Besede in izjave, ki komunikacijo zavirajo so: grožnje, ukazi, kritiziranje, dajanje vzdevkov,
zahteve, diagnosticiranje, nasveti, logično prepričevanje, zavrnitev, sprememba teme,
pomirjanje z zanikanjem. Pri reševanju konfliktov je v pomoč, če:
- raziskujemo in preverjamo,
- povzamemo že povedano,
- preusmerimo,
- previdno uporabljamo stavek »Razumem te.«,
- skrbimo za zasebnost vpletenih,
- vodimo pogovor k cilju,
- dopuščamo tišino (Aničić 2002, str. 31).
2.4.9.1 Nenasilna komunikacija
Nenasilno komuniciranje pomeni, da posameznik izraža svoje želje, čustva, potrebe,
mnenja, kritike na tak način, da na podlagi tega izraža bistvo samega sebe in da se obenem
sogovornik čuti sprejetega, slišanega, varnega. Bistvo je komunikacija, ki za nikogar ni
ogrožajoča. Vsak ima svoj način komunikacije, ki pa ni vedno vsem blizu. To pomeni, da
vsakdo sprejema mnenje, kritiko... na različne načine. Vsakdo besede drugega lahko
razume na drugačen način. Velik pomen ima nenasilna komunikacija pri reševanju
konfliktov. Ko trčijo nasprotni interesi, želje, potrebe in meje dveh ali več posameznikov,
govorimo o konfliktu. Veliko ljudi konflikt napačno razume in ga zaradi tega, takoj
povežejo z nasiljem. Nobenega razloga ni, da bi konflikte, ki jih imamo znotraj sebe ali do
katerih pride med ljudmi, reševali z nasiljem. Konfliktom se v medčloveških odnosih ne
moremo izogniti, vendar se lahko naučimo, kako se jih rešuje na nenasilen način. Zmotno
je prepričanje, da konflikti oslabijo ali poškodujejo medčloveške odnose. Konstruktivno
reševanje konfliktov lahko medsebojne odnose samo poglobi, izboljša. Ker z reševanjem
konfliktov prilagajamo odnose spremembam, so ti še bolj trdni. Če se pri reševanju
konfliktov poslužujemo nasilne komunikacije, nasilnega odločanja… ne pridobimo na ta
72