10.01.2013 Views

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

dokazuje, da so »absolutisti« v slepi ulici. Ni kazni, ki ne bi imela specifičnega <strong>in</strong> praviloma<br />

izjemno močnega vpliva na posameznikovo vedenje, ne glede na naše želje <strong>in</strong> predstave.<br />

Absolutne teorije, čeprav v času ponovnega razcveta, ostajajo na ravni metafizičnega<br />

(Petrovec 1998, str. 11-12).<br />

V nadaljevanju Petrovec (1998) opredeli absolutne teorije kot teorije, ki namen kazni<br />

opredeljujejo z retribucijo: povzročenemu zlu, sledi pravično povračilo. Absolutne teorije<br />

poimenujemo tudi retributivne teorije (prav tam, str. 13).<br />

V primerjavi z absolutnimi teorijami, pa relativne teorije poskušajo opravičiti kaznovanje z<br />

določenimi koristnimi nameni, bodisi <strong>za</strong> družbo v celoti ali <strong>za</strong> posameznika, ki ga skušamo<br />

prevzgojiti. Kazen ima pomen zlasti v prihodnosti (kaznujemo, da se »greh« ne bi več<br />

ponovil). Tretmanska ideologija je najizrazitejša smer, ki poskuša z različnimi metodami <strong>in</strong><br />

tehnikami obravnavanja človeka doseči spremembe v njegovem vedenju <strong>in</strong> ga prilagoditi<br />

okolju (prav tam, str. 14).<br />

Stroj<strong>in</strong>ova (2006) misel o kaznovanju naveže na vrtec <strong>in</strong> pravi, da ni vzgojitelja, ki ne bi<br />

uporabljal pohvale <strong>in</strong> kazni. Polpretekla vzgojna priporočila, ki so gradila samo na pohvali,<br />

so pogosto prepovedovala kazen, vzgojitelja, ki bi jo uporabljal, pa diskvalificirala kot<br />

neprimernega <strong>in</strong> nasilnega. Takšni pogledi vodijo v dvojno moralo <strong>in</strong> deklarirano vzgojo<br />

brez kaznovanja, istočasno pa v tiho, <strong>za</strong>maskirano kaznovanje, ki ga je treba skrbno prikriti<br />

– včasih celo samemu sebi, saj vzbuja neprijetne občutke krivde (Stroj<strong>in</strong> 2006, str. 39-40).<br />

Prva predstava o kazni, je fizična kazen – tepež, agresivnost. Naslednja predstava je<br />

kaznovanje, ki vzbuja strah – ustrahovanje na psihičnem nivoju, kot so grožnje z<br />

<strong>za</strong>pustitvijo, prepoved stikov z ljubljeno osebo… Fizično <strong>in</strong> psihično kaznovanje se<br />

odločno odklanja (prav tam, str. 40).<br />

Priznati si moramo, da otroke tudi kaznujemo <strong>in</strong> tega ne moremo <strong>za</strong>nikati. Pri samem<br />

kaznovanju pa se moramo <strong>za</strong>vedati naslednjega:<br />

- kaznujemo poredko,<br />

- prepričajmo se, da otrok ve, <strong>za</strong>kaj je kaznovan,<br />

65

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!