strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
dokazuje, da so »absolutisti« v slepi ulici. Ni kazni, ki ne bi imela specifičnega <strong>in</strong> praviloma<br />
izjemno močnega vpliva na posameznikovo vedenje, ne glede na naše želje <strong>in</strong> predstave.<br />
Absolutne teorije, čeprav v času ponovnega razcveta, ostajajo na ravni metafizičnega<br />
(Petrovec 1998, str. 11-12).<br />
V nadaljevanju Petrovec (1998) opredeli absolutne teorije kot teorije, ki namen kazni<br />
opredeljujejo z retribucijo: povzročenemu zlu, sledi pravično povračilo. Absolutne teorije<br />
poimenujemo tudi retributivne teorije (prav tam, str. 13).<br />
V primerjavi z absolutnimi teorijami, pa relativne teorije poskušajo opravičiti kaznovanje z<br />
določenimi koristnimi nameni, bodisi <strong>za</strong> družbo v celoti ali <strong>za</strong> posameznika, ki ga skušamo<br />
prevzgojiti. Kazen ima pomen zlasti v prihodnosti (kaznujemo, da se »greh« ne bi več<br />
ponovil). Tretmanska ideologija je najizrazitejša smer, ki poskuša z različnimi metodami <strong>in</strong><br />
tehnikami obravnavanja človeka doseči spremembe v njegovem vedenju <strong>in</strong> ga prilagoditi<br />
okolju (prav tam, str. 14).<br />
Stroj<strong>in</strong>ova (2006) misel o kaznovanju naveže na vrtec <strong>in</strong> pravi, da ni vzgojitelja, ki ne bi<br />
uporabljal pohvale <strong>in</strong> kazni. Polpretekla vzgojna priporočila, ki so gradila samo na pohvali,<br />
so pogosto prepovedovala kazen, vzgojitelja, ki bi jo uporabljal, pa diskvalificirala kot<br />
neprimernega <strong>in</strong> nasilnega. Takšni pogledi vodijo v dvojno moralo <strong>in</strong> deklarirano vzgojo<br />
brez kaznovanja, istočasno pa v tiho, <strong>za</strong>maskirano kaznovanje, ki ga je treba skrbno prikriti<br />
– včasih celo samemu sebi, saj vzbuja neprijetne občutke krivde (Stroj<strong>in</strong> 2006, str. 39-40).<br />
Prva predstava o kazni, je fizična kazen – tepež, agresivnost. Naslednja predstava je<br />
kaznovanje, ki vzbuja strah – ustrahovanje na psihičnem nivoju, kot so grožnje z<br />
<strong>za</strong>pustitvijo, prepoved stikov z ljubljeno osebo… Fizično <strong>in</strong> psihično kaznovanje se<br />
odločno odklanja (prav tam, str. 40).<br />
Priznati si moramo, da otroke tudi kaznujemo <strong>in</strong> tega ne moremo <strong>za</strong>nikati. Pri samem<br />
kaznovanju pa se moramo <strong>za</strong>vedati naslednjega:<br />
- kaznujemo poredko,<br />
- prepričajmo se, da otrok ve, <strong>za</strong>kaj je kaznovan,<br />
65