strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

De Mouse (1974) pravi, da lahko od sredine 20. stoletja naprej govorimo o modaliteti pomoči. Zanjo je značilna predpostavka, da otrok bolje ve kot odrasel, kaj potrebuje na vsaki stopnji svojega razvoja (De Mouse 1974, str. 52). Za nove vzgojne postopke je značilna bolj subtilna avtoriteta staršev, ki pred poslušnost postavlja sprejemanje otroka in poglabljanje vanj, upoštevanje njegove ustvarjalnosti in družbenosti (Prost v Batistič-Zorec 2003, str. 51). V družini so se zgodile še druge spremembe. Vpliv masovnih medijev, industrije in drugih posrednih izvrševalcev socializiranega starševstva so spremenili kakovost odnosa med otrokom in starši in pomagali k ustvarjanju »narcistične kulture« (Batistič-Zorec 2003, str. 51). Za sodobno družbo je značilno, da se starši na splošno pozneje poročajo, pogoste pa so tudi enostarševske družine ali družine brez otrok. Značilnost sodobnega sveta je tudi, da narašča število zaposlenih mater majhnih otrok. Novembra 1989 je bil sprejet pomemben akt, to je Konvencija o otrokovih pravicah, ki priznava ne le pravice do preživetja, razvoja in zaščite, ampak tudi osnovne civilne pravice, npr. svobodo izražanja vere in nazorov, združevanja in informiranja (Hart v Batistič-Zorec 2003, str. 53). Ključna sprememba, ki se je zgodila v pojmovanju otroštva v zadnjih desetletjih tega stoletja, je, da je iz pasivne vloge otroka, za katerega mora družba poskrbeti, poudarek prenesel na aktivno vlogo otroka (Batistič-Zorec 2003, str. 53-54). S pričujočim poglavjem smo skušali ponazoriti, kakšen je bil odnos do otroka v preteklosti. Ugotavljamo, da je bil otrok velikokrat kaznovan za svoja nepravilna ravnanja. Veliko je bilo fizičnega kaznovanja in zastraševanja. Vse do 16. stoletja, ne moremo govoriti o pojmu otroštva. Biti otrok je pomenilo statusno in sorodstveno razmerje. Protislovnost zgodovine otroštva se kaže v izmenjevanju biološkega in socialnega pristopa k razumevanju otroka, pri čemer to nasprotje še danes ni preseženo. Biološki pristop se bolj nagiba k represivnemu vzgojnemu stilu, se pravi, da so poudarjena negativna vzgojna sredstva (prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje), da bi odpravil otrokove napake. Vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi, verjame v moč kazni in prepričevanja. Posameznik je potisnjen v vlogo, ki sprejema, vzgojitelj pa vlada, daje. V nasprotju s tem, pa se socialni pristop bolj nagiba k razumevajočemu odnosu do otroka. V preteklosti, kot je razvidno iz poglavja, je bil otrok nekako ločen od socialnega kroga odraslih. Bil je bolj 13
potrošnik sveta odraslih. Svet odraslih, v katerega se je rodil, mora enostavno sprejeti. Ni mu priznan svoj svet otroštva in mladostništva, samosvoja kultura… Moderna doba označuje vstop otroka v socialna merila odraslih. Otroku se dopušča samosvoja kultura. V 20. stoletju je prevladal koncept, da je otroštvo edinstveno in posebno obdobje. Naloga državnih institucij je zaščita otroka pred neustreznim ravnanjem staršev. Tudi otroci imajo svoje pravice, katere je potrebno spoštovati. Zmanjšuje se paternalizem (zaščitniški odnos nadrejenega-starša do podrejenega-otroka, z namenom, prisiliti jih k pokorščini). Tudi vloga otroka se spreminja, in sicer iz pasivne v aktivno vlogo. Poglavje, ki sledi, bo govorilo o bistvenih značilnostih predšolskega obdobja. 14
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6: KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8: KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10: filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12: 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14: predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16: kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18: vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19: De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 23 and 24: 2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26: Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28: Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30: Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34: prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72:
To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74:
- pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76:
Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78:
Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80:
da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82:
Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84:
odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86:
2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88:
podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90:
- nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92:
3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94:
tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96:
sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98:
otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100:
Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102:
zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104:
pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106:
Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108:
Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110:
obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112:
(vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114:
vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116:
na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118:
Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120:
Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122:
Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124:
Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126:
Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?