strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

premik na kakovostno višjo razvojno stopnjo. To se zgodi le takrat, ko razkorak med aktualnim razvojem in razvojem, h kateremu teži, ni prevelik (prav tam, str. 30). 2.2.3 Vpliv dednosti in okolja »Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje, in sicer na ravni fizičnega in socialnega okolja.« (Marjanovič-Umek 2001, str. 27) Katz (1996) razlaga, da pojem »otrokov razvoj« razumemo kot proces spreminjanja od nezrelega k zrelemu stanju oz. delovanju. Ko se ukvarjamo z otrokovim razvojem oz. ga raziskujemo, nehote predpostavljamo neko končno stanje. Avtorica nadaljuje, da so polemike o končnem stanju razvoja in predpostavke o procesih, s katerimi pripomoremo k njegovemu doseganju, v zadnjih letih deležne številnih kritik in ponovnih spraševanj. Razvojni psihologi se namreč zavedajo, da ne obstaja ena končna točka razvoja, h kateri bi težili oz. napredovali vsi posamezniki (S. Goffin v Batistič-Zorec 2003, str. 91). Ko govorimo o vplivu dednosti in okolja na človekov razvoj, se sprašujemo o tem, v kolikšni meri in kako na razvoj vplivajo prirojeni dejavniki v primerjavi z dejavniki okolja. V filozofiji govorimo o dilemi med nativizmom in empirizmom, v psihologiji pa se je uveljavilo več formulacij istega nasprotja: narava (nature) nasproti vzgoji (nurture), biologija nasproti družbi, prirojeno nasproti pridobljenemu, zorenje nasproti učenju (Miller, Thomas v Batistič Zorec 2003, str. 92). Sodobni psihologi si zastavljajo vprašanje, kako na razvoj vpliva dednost in kako okolje ter predvsem to, kako sodelujeta pri razvoju. Temu pogledu, ki upošteva oba dejavnika in poudarja interakcijo med njima, pravimo interakcionistični. Kako se dedni vplivi izrazijo, je odvisno od specifičnega okolja. Isti genetski vplivi se lahko v različnem okolju pokažejo kot različno vedênje (Batistič Zorec 2003, str. 93). Vse več psihologov sprejema interakcionistični pogled na razvojna področja, vse večji je tudi interes za teorijo Vigotskega. To sedaj ne pomeni, da dilema med okoljem in dednostjo ne obstaja več, kajti tudi interakcionisti dajejo na to dilemo različne odgovore, ki se razlikujejo glede na njihovo prepričanje in teoretična izhodišča (prav tam, str. 94). 17
Dunn in Plomin (1997) pravita, da si ljudje, ki živijo v istem okolju, ne delijo njegovih vplivov. Ker okolje deluje na individualni ravni, nek vidik okolja ni enak za različne posameznike. Ljudje si enake ali iste dogodke razlagajo različno, kar lahko vodi do različnih odzivov na te dogodke in dolgoročno do razlik v vedenjskih značilnostih (Dunn in Plomin v Zupančič 2004, str. 103). V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili Piagetovo teorijo spoznavnega razvoja, ki temelji na epistemiološkem in biologističnem konceptu (Marjanovič Umek 2002, str. 12). 2.2.4 Dejavniki razvoja po Piagetu Piaget (1973) govori o štirih dejavnikih razvoja, ki so naslednji: dednost oz. biološka zrelost, ki v njegovi teoriji določa časovni urnik, po katerem se na periodičnih točkah otrokovega odraščanja odpirajo nove razvojne možnosti, in jo pojmuje kot nujni pogoj, da lahko ob ustreznih spodbudah iz okolja otrok osvoji določeno miselno sposobnost (Piaget v Marjanovič-Umek, Zupančič 2004, str. 42). Piaget (1973) v svoji teoriji zagovarja dejstvo, da je telesna zrelost (npr. zrelost živčnega in mišičnega sistema) osnova za razvoj spoznavnih funkcij. Zrelost je pogoj, da ob spodbudah iz okolja otrok razvije miselne sposobnosti (prav tam 2004, str. 42). Naslednji dejavnik razvoja so izkušnje, ki jih deli na fizične in logično-matematične. Fizične izkušnje otrok pridobiva direktno in spontano pri raziskovanju in manipuliranju z objekti v okolju, pri čemer si pridobiva znanja o njihovih značilnostih. Logično-matematične izkušnje se nanašajo na akcije z objekti, preko katerih otrok pridobiva sintetična izkustva, ki ga oddaljujejo od konkretnega (Piaget v Batistič-Zorec 2003 str. 73). Piaget (1982) nadalje govori še o socialni transmisiji in uravnoteženju. Socialna transmisija pomeni prenos znanja iz socialnega okolja in se odvija v socialni interakciji, pri čemer je še posebej pomembna vloga govora. Ekvilibracija oz. uravnoteženje kot zadnji dejavnik razvoja pa ima vlogo usklajevalnega dejavnika, ki uravnava vse prej naštete. Otroka njegova lastna aktivnost, s katero odkriva nove probleme in na ta način povzroča neravnotežje v svojem mišljenju, spodbuja, da gradi rešitve in s pomočjo miselnih 18
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6: KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8: KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10: filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12: 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14: predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16: kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18: vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20: De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22: potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23: 2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 27 and 28: Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30: Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34: prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76:
Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78:
Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80:
da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82:
Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84:
odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86:
2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88:
podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90:
- nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92:
3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94:
tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96:
sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98:
otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100:
Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102:
zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104:
pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106:
Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108:
Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110:
obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112:
(vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114:
vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116:
na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118:
Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120:
Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122:
Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124:
Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126:
Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?