strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Spoznali smo tudi, da razrešitev konfliktne situacije vpliva na poznejše otrokovo vedenje,<br />
odzivanje. Otroci zelo hitro ugotovijo, kaj lahko od vzgojitelja pričakujejo. S svojim<br />
ravnanjem vzgojitelj vpliva na to, kako se bo otrok naslednjič odzval, ko se bo znašel v<br />
konfliktu. S svojo osebnostjo tako zelo vplivamo na otroka, da se kdaj tega sploh ne<br />
<strong>za</strong>vedamo. Če bomo opazovali skup<strong>in</strong>o otrok v <strong>vrtcu</strong>, bomo v njih (vedenju, govoru otrok)<br />
spoznali tudi nekatere značilnosti vzgojitelja.<br />
Konflikti v skup<strong>in</strong>i so nekaj običajnega <strong>in</strong> kot pravi Kroflič (2001), se lahko otrok iz<br />
konfliktne situacije veliko nauči (Kroflič 2001), a je pri tem pomembno tudi, kako se<br />
vzgojitelj odzove na konflikt <strong>in</strong> ali upošteva vse dejavnike, ki mu lahko pomagajo pri<br />
ugodni razrešitvi le tega. Drugače se odzovemo na konflikte pri otrocih iz prvega<br />
starostnega obdobja, kot pri otrocih drugega starostnega obdobja, kar pomeni, da bomo<br />
drugače pristopili k dveletniku, kot petletniku, saj moramo pri tem upoštevati razvojne<br />
značilnosti otroka. Opazovanja so nas pripeljala do spoznanja, da v praksi temu vedno ni<br />
tako. Nekateri vzgojitelji se <strong>za</strong>vedajo pomembnosti ustreznega nač<strong>in</strong>a <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong>,<br />
ki nastanejo med otroki, a ima velik vpliv na razrešitev nesporazumov, vzgojiteljevo<br />
razpoloženje <strong>in</strong> tudi to, kateri otrok je vključen v spor. To je bilo vidno iz razgovora med<br />
vzgojiteljico <strong>in</strong> pomočnico vzgojiteljice. V takih primerih je potrebno še toliko bolj iskati<br />
vzroke <strong>za</strong> nastalo obnašanje <strong>in</strong> preizkušati drugačne <strong>strategije</strong> <strong>reševanja</strong> <strong>konfliktov</strong>.<br />
Kot nakazujejo ugotovitve iz teoretičnega dela, moramo otroke postopno navajati k<br />
samostojnemu reševanju <strong>konfliktov</strong>. V <strong>za</strong>četku bodo veliko bolj potrebovali pomoč<br />
vzgojitelja, katerega naloga je, da jim pokaže konstruktivno reševanje <strong>konfliktov</strong>, kar je<br />
dolgoročno gledano nujno potrebno. Le tako bodo starejši predšolski otroci zmogli sami<br />
dogovarjanja, ko bodo prišli v konfliktno situacijo. Če otroci ne bodo pridobili ustreznih<br />
izkušenj pri reševanju <strong>konfliktov</strong>, bodo imeli težave pri vzpostavljanju med vrstniških<br />
<strong>in</strong>terakcij, vendar pa v času opazovanja nismo vedno dobili te potrditve. Nekateri vzgojitelji<br />
pri reševanju <strong>konfliktov</strong> upoštevajo otrokova čustva, razvojne značilnosti, pomembnost<br />
komunikacije, a več<strong>in</strong>oma se v konfliktih, ki nastanejo v skup<strong>in</strong>i odzovejo tako, da je<br />
zmagovalec vzgojitelj <strong>in</strong> da je tudi on tisti, ki vzpostavlja pravila.<br />
109
Change language