strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

Primer prikazuje, kako se lahko konflikti rešujejo po metodi, ki jo opredeli Gordon (1983), in sicer po metodi brez poraženca. Bistvo metode je v tem, da obe strani iščeta skupaj rešitev na tak način, da ni nobena stran poražena. Metodo lahko praktično uporabljamo vsepovsod. Ta metoda namesto tekmovanja zahteva korporacijo. Relativno je odprta za iskanje rešitev. Obema udeležencema je prepuščeno, da najdeta tisto, kar rešuje njun problem. Torej je lahko vsak kreativen, izviren. V ospredju je problem, ki ga je potrebno rešiti in ne več konflikt. Med udeležencema poteka dvosmerna komunikacija ter oba ohranita svojo moč, vendar ta ostane nevidna in nepomembna (Gordon 1983). Vzgojitelja pripeljeta otroke s pomočjo vprašanj do dejstva, da imajo v skupini skupen problem, ki se nanaša na skrb za igrače. Otroci so v pogovoru sodelovali in čutiti je bilo, da so zaskrbljeni. Ko so videli, da je začela Ana jokati, so tudi nekateri izmed njih dobili solzne oči. Občutili so, kako se počuti Ana, katere škatla je bila uničena. Pozitivno je to, da ni bil izpostavljen problem samo problem vzgojitelja, ampak da je to postal tudi problem otrok. Čutiti je bilo, da vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice med sabo tesno sodelujeta, se spoštujeta, si pomagata in to tudi s svojim zgledom prenašata na otroke. Zavedata se, da se konflikti v skupini lahko rešujejo na sprejemljiv način (brez poraženca). V pogovoru z otroki sta pazila na komunikacijo (prijaznost, spoštljivost…) in obenem izpostavila čustva, kar se mi zdi zelo pomembno. V reševanje konflikta bi lahko vključili tudi jaz-sporočila. Primer 10: Opis dogajanja v času proste igre Otrok (3,5 let) vse posodice in embalaže, ki jih imajo v kotičku »dom-družina«, razmeče po tleh in se ob tem silno zabava. Potem odide iz kotička drugam, kot da se ni nič zgodilo. »Otroci, pridite malo sem. A vidite, kaj se je zgodilo,« reče vzgojiteljica otrokom. Maja: »Ja, razmetano je.« Vzgojiteljica: »Kdo pa je razmetal?« Bojana: »Matevž.« Vzgojiteljica: »Ti nisi videla, zato bo povedal tisti, ki je to naredi.,« »Jaz sem to naredil,« se oglasi Matej veselo. »Se vam zdi to v redu, otroci?« nadaljuje vzgojiteljica. »Ne,« odvrnejo otroci. 99
Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj naredil?« Otroci: »Pospravil.« Vzgojiteljica: »Si slišal otroke?« Matej: »Ja.« Vzgojiteljica: »No, potem pa to pospravi.« Matej se samo smeji. Nič ne izraža zaskrbljenosti. Njemu se zdi to zabavno. Ne čuti se krivega in odgovornega za svoje početje. Vzgojiteljica je jezna in njena neverbalna komunikacija tudi to izraža. Strogo ga pogleda. Matej se rahlo nasmehne, a čez nekaj časa začne pospravljati. Ob opazovanju Mateja je bilo moč spoznati, da nenehno preizkuša pravila in meje, ki veljajo v skupini. Pri takem otroku mora biti vzgojitelj dosleden in mu mora vedno znova sporočati, da je v skupini veljaven vedno enak red in pravila. Kot navaja Gložančeva (2005), je pri postavljanju meja otroku potrebno upoštevati naslednje: nujna je demokratična komunikacija (dogovarjanje, utemeljevanje), meje je mogoče postavljati le na temelju sožitja med vzgojiteljem in otrokom. Meje pa morajo biti jasne, jasne pa morajo biti tudi posledice kršenja pravil in mej. Posledice kršenja mej so bodisi naravne bodisi logične in nimajo nič opraviti s kaznovanjem in grožnjami. Med drugim je tudi pomembna vzgojiteljeva doslednost. Meje ne smejo biti preozke. Pri postavljanju meja moramo upoštevati razvojne značilnosti otroka, upoštevati moramo otrokovo individualnost. Glede na opredelitev, ki jo navaja Gložančeva (2005) o postavljanju meja, je tudi vzgojiteljica v opisanem primeru ravnala v skladu z njimi. V navedenem primeru je tudi moč razbrati, kakšna pravila veljajo v skupini. Tako kot opredelita Gordon (1983) in Cankar (2008) lahko konflikte delno preprečimo tudi s postavljanjem jasnih pravil. To velja predvsem za predvidljive situacije. Tu nam lahko vnaprej dogovorjena pravila veliko pomagajo, je pa bistveno bolj učinkovito, če pri postavljanju teh pravil sodelujejo tudi otroci sami in po možnosti sami predlagajo in oblikujejo pravila, saj jih bodo potem tudi bolj upoštevali. Je pa treba tudi tu stvari prilagoditi starosti otrok. Seveda pa niso pomembna samo jasno postavljena pravila, ampak tudi njihovo dosledno upoštevanje, kar pa je bilo v tej skupini občutiti. 100
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32:
2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34:
prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36:
Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38:
Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40:
nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42:
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44:
Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46:
Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48:
Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50:
Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52:
2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54:
Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?