10.01.2013 Views

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Reakcija, ki nastane je ta, da <strong>za</strong>čne Monika jokati <strong>in</strong> T<strong>in</strong>e jo <strong>za</strong>čudeno pogleda. Vzgojitelj se<br />

približa otrokoma: »Boli jo, če jo tako udariš z likalnikom. Joka, vidiš. Pobožaj jo malo.«<br />

T<strong>in</strong>e poboža Moniko. »Vidiš, to ji je všeč,« mu odvrne vzgojitelj. T<strong>in</strong>e se nasmehne.<br />

Vzgojiteljica je mirno reagirala na situacijo. Pri reševanju konflikta je upoštevala razvojne<br />

značilnosti otrok. T<strong>in</strong>etu je s preprostimi <strong>in</strong> enostavnimi stavki povedala, da to, kar je<br />

naredil Moniki ni bilo v redu <strong>in</strong> da jo to boli. Poka<strong>za</strong>la mu je tudi, da je nežnost otrokom<br />

zelo všeč (nasmeh na Monik<strong>in</strong>em obrazu, ko jo T<strong>in</strong>e poboža). V pogovor je vključila čustva.<br />

Kot navaja Ljubica Marjanovič-Umek (2002), je malček v drugem <strong>in</strong> tretjem letu starosti<br />

sposoben ločevanja med seboj <strong>in</strong> drugimi, močno se <strong>za</strong>veda samega sebe, uveljavlja lastne<br />

potrebe <strong>in</strong> želje, kar vodi do nestr<strong>in</strong>janja z odraslimi <strong>in</strong> drugimi otroki ter hkrati spodbuja<br />

razvoj čustvenih <strong>in</strong> socialnih spretnosti, kot so empatija, prosocialno vedenje, posnemanje<br />

v igri (Marjanovič-Umek 2002). Otroke je potrebno postopno <strong>in</strong> na primeren nač<strong>in</strong> navajati<br />

na reševanje <strong>konfliktov</strong>, kar je iz tega primera dobro razvidno, saj kot navaja Zupančičeva,<br />

je bistvo zgodnjega moralnega presojanja v tem, da otrok postopno spoznava, kaj socialna<br />

skup<strong>in</strong>a v kateri živi, poimenuje kot pravilno, sprejemljivo vedenje <strong>in</strong> kaj kot napačno,<br />

nesprejemljivo vedenje. Vedenjske vzorce si otrok skladno razlaga s svojimi spoznavnimi<br />

sposobnostmi. Razumevanje sprejemljivega <strong>in</strong> nesprejemljivega vedenja, je po mnenju<br />

kognitivistov temeljnega pomena v moralnem razvoju (Zupančič v Marjanovič-Umek<br />

2004). Če želi biti vzgojiteljica uspešna pri reševanju <strong>konfliktov</strong>, je potrebna tudi empatija<br />

vzgojiteljice, njeno razumevanje, spoštovanje, <strong>za</strong>upanje, topl<strong>in</strong>a…, kar je bilo pri tej<br />

vzgojiteljici zelo izrazito.<br />

Pri reševanju konflikta je bila vzgojiteljica pozorna tudi na komunikacijo, saj je upoštevala,<br />

da je bila kritika zgolj dobronamerna, da ni kritizirala otrokove osebnosti, v pogovor je<br />

vpletla čustva, do otroka je bila spoštljiva, <strong>za</strong>vedala se je odgovornosti… (Društvo <strong>za</strong>…<br />

2008).<br />

91

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!