strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2.5.1 Kaj je nasilje?<br />
Najpogostejša def<strong>in</strong>icija pravi, da je nasilje vse tisto, kar hočemo doseči s silo, z namenom,<br />
da drugega pri<strong>za</strong>denemo, mu povzročimo trpljenje. Če si malo pobližje ogledamo, katero<br />
področje je pri posamezniku najbolj pri<strong>za</strong>deto, hitro ugotovimo, da je to področje čustev <strong>in</strong><br />
lastne osebne vrednosti. Pri<strong>za</strong>deti posamezniki čutijo strah, jezo, razočaranje, nemoč,<br />
nemir, užaljenost, žalost, pa tudi ponižanje, krivdo boleč<strong>in</strong>o, sovraštvo (Zalokar Divjak<br />
2000, str. 124).<br />
Tudi Trček (2007) navaja, da nasilje doživljamo kot pri<strong>za</strong>detost lastnega dostojanstva <strong>in</strong><br />
pri<strong>za</strong>detost samopodobe (Trček 2007, str. 19).<br />
Kot dopolnitev prejšnjima dvema razlagama, kaj je nasilje, bi dodali še naslednjo def<strong>in</strong>icijo,<br />
ki smo jo <strong>za</strong>sledili na spletni strani, <strong>in</strong> sicer, beseda nasilje predstavlja odnos med dvema<br />
stranema, kjer ena stran z uporabo ali s samimi grožnjami, da bo uporabila moč, vpliva na<br />
drugo stran. Nasilje je dejanje agresije <strong>in</strong> zlorabe, ki povzroči ali namerava osramotiti ali<br />
ponižati žrtev. Nasilje je kaznivo dejanje, je zloraba moči. Na pri<strong>za</strong>detih osebah lahko pusti<br />
nepopravljive posledice. Nasilje se dogaja med pripadniki vseh socialnih <strong>in</strong> ekonomskih<br />
razredov, kulture, verstev <strong>in</strong> spolnih orientacij. Nasilje ni dopustno <strong>in</strong> <strong>za</strong>nj ni opravičila.<br />
Pogosto poteka v <strong>za</strong>sebnih prostorih, prikrito očem javnosti. Namerna uporaba fizične<br />
moči ali sile, v obliki grožnje ali dejanskega nasilja, ki povzroči poškodbo, smrt, psihično<br />
škodo, motnje v razvoju ali prikrajšanost (Kaj je… 2008).<br />
Kos (2007) nam predstavi še en pogled na nasilje, <strong>in</strong> sicer neposredno nasilje <strong>in</strong> posredno<br />
nasilje. Neposredno nasilje je tisto, ki ga lažje prepoznamo <strong>in</strong> vidimo: <strong>za</strong>smehovanje,<br />
zbadanje, žaljenje, brcanje, pretepanje… Posredno nasilje pa je prikrito nasilje: otipavanje,<br />
obrekovanje, izločanje iz skup<strong>in</strong>e, manipuliranje s prijateljstvi… Neko dejanje je <strong>za</strong> nekoga<br />
povsem sprejemljivo ali pa celo <strong>za</strong>hteva uporabo sile, medtem ko pa je to lahko <strong>za</strong> nekoga<br />
drugega že nasilno dejanje <strong>in</strong> je moralno nedopustno. Nasilje je v družbi že postalo<br />
vsakdanji pojav, a je verbalno nasilje težko merljivo. Ni nekega ka<strong>za</strong>lnika, ki bi nam poka<strong>za</strong>l,<br />
v katerih primerih gre <strong>za</strong> verbalno nasilje. Čim širšo def<strong>in</strong>icijo <strong>za</strong>v<strong>za</strong>memo, več nasilja bomo<br />
opazili (Kos 2007, str. 25).<br />
78