strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
- pri pomembnih stvareh pred kaznijo otroka še enkrat opomnimo; če kazni ne bomo<br />
mogli izvršiti, raje ne opom<strong>in</strong>jajmo <strong>in</strong> ne grozimo,<br />
- postavimo pogoje, pod katerimi je možno postopek popraviti,<br />
- ostanimo mirni,<br />
- ostanimo vljudni,<br />
- ohranimo dostojanstvo pri sebi <strong>in</strong> otroku (prav tam str. 42).<br />
Zelo preprosta pravila, toda vsak vzgojitelj ve, kako težko je na primer ostati miren, ko<br />
otrok neutrudno goni svoje, <strong>in</strong> biti vljuden, ko ti kar prekipeva. Tudi vzgojitelji so ljudje,<br />
njihova dragocenost je v čustvenem odzivanju na prijetne <strong>in</strong> težke vzgojne situacije (prav<br />
tam, str. 43).<br />
Ne smemo spregledati, da lahko nekatere oblike kaznovanja privedejo do ne<strong>za</strong>želenih<br />
posledic. Telesno kaznovanje je z vidika moralnega razvoja otroka močno vprašljivo <strong>za</strong>to,<br />
ker jemlje otroku samospoštovanje, ki je nujen pogoj <strong>za</strong> to, da bo nekoč v svojem razvoju<br />
dosegel stopnjo, na kateri bo sposoben povsem samostojne presoje <strong>in</strong> dejanj. Različne<br />
oblike netelesnega kaznovanja, morajo biti v časovni, smiselni… zvezi z dejanjem, na<br />
katerega se navezujejo. Odrasla oseba, ki kaznuje otroka, mora samo kazen pove<strong>za</strong>ti s<br />
storjenim dejanjem <strong>in</strong> ne z osebo (otrokom). Ne<strong>za</strong>želene posledice bi se pojavile, če bi<br />
otrok kazen doživel kot splošno negativno sodbo o njem (Zupančič <strong>in</strong> Just<strong>in</strong> 1991, str. 16).<br />
Takojšnja posledica kaznovanja je občutek strahu, tesnobe ali boleč<strong>in</strong>e. Če otrok le enkrat<br />
stori neko dejanje <strong>za</strong>radi katerega je bil kaznovan (neprimerno vedenje), je verjetnost, da<br />
dejanje ne bo ponovil, sorazmerno majhna. Poveča pa se, če otrok <strong>za</strong> večkratno ponovitev<br />
istega dejanja doživi enako ali večjo kazen. Verjetnost, da se neko neprimerno vedenje ne<br />
bo ponovilo, je odvisno od številnih vidikov kaznovanja. Tako je pri kaznovanju<br />
pomembna vrsta kazni, ostr<strong>in</strong>a, čas, trajanje, pa tudi vrsta odnosa, ki ga ima kaznovani<br />
otrok z osebo, ki kaznuje. V dojemanju kazni bo otrok zmeden takrat, ko je bil na <strong>za</strong>četku <strong>za</strong><br />
neko dejanje nagrajen, kasneje (ko otrok odrašča) pa kaznovan. Kot primer bi navedla<br />
razstavljanje avtomobilčka. V <strong>za</strong>četku se spodbuja raziskovalnost pri otroku, potem, ko pa<br />
<strong>za</strong>čne otrok odraščati, pa se od njega pričakuje, da bo ohranil igračo takšno, kot jo je dobil.<br />
Svoje vedenje bo otrok sprem<strong>in</strong>jal. Drugače se bo odzval, ko bo sam, kot pa ko bo v bliž<strong>in</strong>i<br />
odrasla oseba (Zupančič, Just<strong>in</strong> 1991, str. 17-18).<br />
66
Change language