strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

- Prevzemanje socialnih vlog. Prevzemanje socialnih vlog ali identifikacija z drugimi in empatija do njih posameznika usposobita, da postane socialno kompetenten. Različna socialna okolja (kulture, socialni razredi, družinski vzgojni stili…) v različni meri spodbujajo prevzemanje vlog. - Struktura pravic v socialnih skupinah in institucijah. Na razvoj moralnosti pozitivno vplivajo tiste skupine in institucije, ki otroka spodbujajo k odločanju in odgovornosti in v katerih je prisotna visoka raven upoštevanja principov enakopravnosti in recipročnosti (Thomas 1992). Kohlberg je iz Piagetove teorije prevzel tudi princip uravnoteženja. Ko otrok doseže določeno kognitivno zrelost in ima ustrezne izkušnje s prevzemanjem vlog v socialnih skupinah, ga lahko spodbudimo v razvoju moralnosti s tem, da ga soočimo s problemi, ki vsebujejo moralne konflikte. V skladu s tem ni naloga moralne vzgoje, da otrokom na besedni ravni posreduje (»vceplja«) moralne vrednote kulture, ampak da jih spodbuja v reševanju moralnih problemov in njihovemu argumentiranju ob soočanju z mnenji drugih. Razlike in nasprotja v argumentih med člani socialne skupine povzročajo, da se pri posameznikih, ki so dovolj blizu naslednjemu stadiju v razvoju moralnosti, pojavi neravnotežje, ki postopoma privede do višjega stadija v razvoju moralnosti, torej k bolj kompleksnemu in kompetentnemu moralnemu razsojanju (Thomas 1992). V vzgojni praksi je neproduktivno tudi pretirano uveljavljanje zunanjih avtoritet, ki v prvih obdobjih sicer pomagajo otroku preseči egoistična moralna stališča, vendar kasneje ovirajo ponotranjenje moralnih pravil in uporabo lastnega reflektivnega razmišljanja, ki je pogoj za razvoj postkonvencionalne moralnosti (Kroflič 1997, str. 50). Končni cilj moralne vzgoje pa ni le naučiti se z razumom reševati moralne dileme, temveč doseči tudi njihovo upoštevanje v realnem življenju. Sedaj, ko smo spoznali pomen in značilnosti otrok v predšolskem obdobju, pa poglejmo, kakšni so vzroki in posledice konfliktnih situacij, ki nastanejo med njimi. 33
2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV 2.3.1 Kaj je konflikt? Odnos do konflikta je ambivalenten, kar pomeni, da je lahko ploden (se iz konflikta nekaj naučimo, pridobimo), ali pa je ovirajoč. Po definiciji Mortona Deutscha (1973) je konflikt kot spopad nezdružljivih tendenc in učinkov v posamezniku, skupini in narodu, ali med posamezniki, skupinami in narodi v konkurenčnih ali kooperacijskih situacijah. Po tej definiciji lahko razlikujemo intrapersonalne in interpersonalne konflikte, potem konflikte v skupinah in konflikte med skupinami ter intranacionalne in internacionalne konflikte. Poudarila bi to, da Deutsch (1973) opisuje vrsto pozitivnih značilnosti konfliktov. Konflikt nam pomaga pri spoznavanju problema in tudi pri iskanju njegove rešitve. Konflikti preprečujejo stagnacijo in spodbujajo radovednost. Lajšajo samospoznavanje in spodbujajo spremembe. Utrjujejo obenem indentiteto posameznika in skupine (Deutsch v Brajša 1993, str. 203-206). Fritz Fischalek (1977) opisuje konflikte kot medsebojno nasprotovanje različnih potreb, želja, interesov, čustev in ravnanj (Fischalek v Brajša 1993, str. 204), medtem ko Werner Michael Esser (1975) loči pri konfliktih odnos, izvor, ravnanje, motivacijo in predmet konflikta. Odnos do konflikta je lahko nasilen ali nenasilen. Odnos do konflikta je lahko egsogen in endogen. Ravnanje v zvezi s konfliktom je lahko funkcionalno in nefunkcionalno, motivacija je lahko iskrena in neiskrena, predmet konflikta pa je lahko vsebinski ali čustven (Esser v Brajša, 1993 str. 204). Če navedem še opredelitev konflikta Freda Luthansa (1989), bi izpostavila, da opisuje tradicionalen in sodoben odnos do konfliktov. V tradicionalnem odnosu se konfliktu ogibamo, prisojamo ga samo prepirljivcem, krivca pa nujno potrebujemo. V sodobnem odnosu konflikt jemljemo kot neogibni, integralni del vsake spremembe. Določen je s strukturnimi dejavniki in v minimalnem obsegu je celo optimalen način medsebojnega vedenja (Luthans v Brajša 1993, str. 205). 34
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6: KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8: KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10: filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12: 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14: predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16: kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18: vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20: De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22: potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24: 2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26: Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28: Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30: Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34: prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81 and 82: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 83 and 84: odsotnost staršev, ko je otrok na
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92:
3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94:
tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96:
sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98:
otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100:
Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102:
zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104:
pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106:
Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108:
Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110:
obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112:
(vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114:
vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116:
na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118:
Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120:
Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122:
Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124:
Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126:
Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?