strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

- »Zmagovalec« se mora pogosto zateči k moči in avtoriteti, da doseže sporazum
(prav tam, str. 140-141).
Če pri reševanju konfliktov vzgojitelj, učitelj, starš… vztraja pri tem, da mora biti vedno on
zmagovalec in da je otrok tisti, ki je poraženec, potem se pri otroku razvijejo različni
obrambni mehanizmi, kot recimo: upor, odpor, izzivanje, maščevalnost, laganje,
potuhnjenost, skrivanje čustev, zavračanje krivde na druge, tožarjenje, sla po zmagi, strah
pred porazom, podrejanje… (prav tam, str. 150-155).
O tej metodi govorimo takrat, ko se otrok nečemu upre in uporabimo silo, da ta upor
premagamo. Gre torej za situacijo, v kateri je prišlo do konflikta, ki ga poskušamo rešiti s
silo. Ta metoda je neizogibna v situacijah, ko je nevarnost očitna, ko otrok ni sposoben
razumeti celotne situacije in ko gre za časovno stisko. Ko celotno situacijo izpeljemo,
zmanjšamo škodo tako, da upoštevamo naslednje:
200).
- otrokom pojasnimo, zakaj smo tako storili,
- jim izrazimo obžalovanje,
- aktivno poslušamo doživljanje otrok,
- ponudimo možnost, da bi stvar naredili za otroke bolj sprejemljivo,
- z otroki planiramo, kako bi se v bodoče takim situacijam lahko izognili (prav tam, str.
• Metoda II
Ko se vzgojitelj/učitelj dela, da ne vidi ničesar in na ta način dovoljuje otrokom, da
nadaljujejo z nesprejemljivim vedenjem ter se zraven vede, kot da bi bilo tako vedenje
sprejemljivo, gre za metodo II. S tem, da pogledamo stran, problema ne rešimo (Gordon
1983, str. 208).
Za metodo II pa je značilno:
Če na začetku navedem preprost primer: »No, ja, kar naj bo po tvojem. Jaz se ne bom bodel
s teboj.«
48