strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

strankam prijaznejša; posredno pozitivno vpliva na zmanjševanje sodnih
zaostankov.
• Mediacija med žrtvijo in oškodovancem: pomaga obema, da se spravita s sabo, z
dogodkom (kaznivim dejanjem), razčistita stvari med sabo in zaživita svoje življenje
naprej.
• Mediacija v delovnih skupnostih: zagotavlja, da se spori odpravljajo sproti; pozitivna
in ustvarjalna klima na delovnem mestu bistveno pripomore k učinkovitosti dela
(Inštitut za…2008).
2.4.4 Pogled Aničićeve na reševanje konfliktov
Da bi se izognili povzdigovanju glasu, žalitvam, grožnjam, fizičnim udarcem… pri
reševanju konfliktov v odnosu otrok-odrasli, bi želela predstaviti tri načine ustreznejšega
reševanja konfliktov, ki jih prikaže Aničićeva (2002), in sicer govori o tem, kako je potrebno
krepiti otrokovo moč pri reševanju konflikta, kako naj konflikt postane otroku izkušnja in
kako razvijemo sodelovanje pri reševanju konfliktov.
Če kot prvo opredelim, kaj Aničićeva (2002) navaja o krepitvi otrokove moči, bi izpostavila
to, da moramo otrokom pomagati, da govorijo in razmišljajo o življenjskih situacijah.
Odrasla oseba je tista, ki pomaga otrokom pri poimenovanju čustev, vendar pri tem ne
daje nasvete. Če pri otroku tisto, kar doživlja, poimenujemo z besedami, mu je lažje, kajti
nekdo je potrdil njegovo notranje doživljanje. Kadar se otrokova želja ne ujema z besedo
odraslega, ga lahko vzpodbudimo, in sicer tako, da ga ne obtožujemo ali iščemo krivca,
ampak mu damo vedeti, da je njegova pomoč v resnici potrebna. V pogovoru z otrokom
izpustimo vse kritične, žaljive besede in ne ponavljamo informacij, ki jih otrok že ima. Če se
le da, se izogibamo razlaganju, ampak skušamo razrešiti konflikt tako, da uporabimo v
pogovoru z otrokom čim manj besed, saj v čustvenem efektu, otrok presliši veliko naših
besed. Pomembno je, da odrasli govorimo o svojih čustvih, saj bo na ta način tudi otrok
lažje spregovoril o svojih čustvih. Če so otrokova čustva spoštovana, bo tudi sam spoštoval
čustva drugih. Če motivacija za sodelovanje ne uspe, pomagajmo otroku, da se sooči z
notranjim procesom svojega slabega vedenja. Tega pa ne storimo s kaznovanjem (Aničić
2002, str. 26-27).
55