strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

More documents

Recommendations

Info

• meje predstavljajo soupoštevanje otrokovih potreb in potreb njegovega neposrednega okolja, kar ima za posledico kvaliteto življenja družine, skupnosti, • meje predstavljajo merilo za otrokovo preizkušanje meja in prekoračitev le-teh ter so s tem stalna potencialna spodbuda za otrokov razvoj (Rogge 2000, str. 30). Avtor pravi, da se je z otrokovimi prekoračitvami meja potrebno spoprijeti, saj prekoračitve opozarjajo na dvoje: (1) da se je otrokovim prekoračitvam meja treba odločno upreti z dogovorjenimi posledicami ali pa (2) da je treba obstoječe meje po možnosti spremeniti, jih razširiti in s tem dati prostor nakazujočim se novim, razvojno pogojenim otrokovim potrebam (prav tam, str. 32-33). Kot poudari Strojinova (2006), naj starši, vzgojitelji… zaupajo svoji presoji, katera pravila bodo postavljali, kdaj in do kod bodo vztrajali v korist otroku. Eden najpomembnejših pokazateljev, ali so pravila prestroga, je otrokov strah. Strah kot najbolj boleče čustvo, je treba pri otroku jemati resno. To ne pomeni, da ga otrok ne more niti z našo pomočjo premagati ali obvladati, vendar pa je potrebno spremeniti metode, če te vzbujajo strah in paniko (Strojin 2006, str. 20-21). Nadaljuje, da moramo razumeti, da pravila niso vedno prijetno doživetje. Otroci se radi pravilom upirajo in nasprotujejo. Iskreni smo v dobrem in slabem in otrokovih čustev ne zlorabljamo z manipuliranjem. Otroci mejo preizkušajo, se ji upirajo, v svoji neizmerni ustvarjalnosti jo ponotranjijo, sprejmejo, ali vsaj spoznajo, da pomaga k ustreznejšemu, učinkovitejšemu doseganju ciljev, ali pa se ji upirajo, ker je neživljenjska, neprepričljivo postavljena – na primer močno neskladna z vedenjem vzgojiteljev (prav tam, str. 22-24). Na tečnarjenje, brezobzirnost in nasilje se okolje ne odziva prav ugodno. Učiti otroka sprejemljivega, vljudnega vedenja na drugi strani predstavlja omejevanje: otrok mora prositi namesto zahtevati, mora potrpeti in počakati na izpolnitev, mora kdaj dati tudi prednost izpolnitvi potreb drugega… Otrokove potrebe izpopolnjujemo, če ga imamo radi, ga sprejmemo in ga ščitimo (prav tam, str. 24-25). Otrok, ki je doživel neke vrste travmo, bo lahko kazal vedenje, ki ga napačno pojmujemo kot nevzgojenost. Pri zelo občutljivem otroku lahko težave povzroči že dolga dnevna 75
odsotnost staršev, ko je otrok na primer v jaslih ali v vrtcu. Znaki depriviranosti so jok, cmeravost, zahteva po bližini roditelja, motnje spanja, ritmično guganje, včasih masturbacija, splošno nezadovoljstvo ter žalost in apatičnost, kot hujša stopnja depriviranosti. Za otroka je življenjskega pomena, da se ti znaki prepoznajo in ustrezno obravnavajo, kar bi v kratkem pomenilo usmeriti napore v to, da otrok ponovno pridobi občutek varnosti (prav tam, str. 26). V naslednjem poglavju, bi radi spregovorili o neprimernem ali nasilnem odzivanju na konfliktno situacijo. Izpostavili bomo bistvene značilnosti nasilja (fizičnega in psihičnega) ter kakšne so posledice za otroka, ki je izpostavljen nasilnim oblikam vedenja. 76
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4:
POVZETEK V diplomskem delu bomo osv
Page 5 and 6:
KAZALO 1 UVOD......................
Page 7 and 8:
KAZALO - priloge Priloga 1: Protoko
Page 9 and 10:
filozofe, ki so opredelili vlogo in
Page 11 and 12:
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2. 1 POIM
Page 13 and 14:
predvsem vzgojitelj, ki je moral ot
Page 15 and 16:
kaznovanja. Umetnost pretepanja je
Page 17 and 18:
vzgoje. Po njegovem mnenju je huje
Page 19 and 20:
De Mouse (1974) pravi, da je za 19.
Page 21 and 22:
potrošnik sveta odraslih. Svet odr
Page 23 and 24:
2.2.2 Splošna načela otrokovega r
Page 25 and 26:
Dunn in Plomin (1997) pravita, da s
Page 27 and 28:
Piagetovi teoriji razvoja sledi teo
Page 29 and 30:
Poznavanje in prepoznavanje otrokov
Page 31 and 32: 2.2.7 Socialni razvoj Otroci so dru
Page 33 and 34: prvega do drugega leta starosti in
Page 35 and 36: Zupančič (2004) opredeljuje moral
Page 37 and 38: Piaget (1965) je razlagal moralni r
Page 39 and 40: nagrada je pravilno, dobro. Na drug
Page 41 and 42: 2.3 VZROKI IN POSLEDICE KONFLIKTOV
Page 43 and 44: Kot zatrjuje Aničićeva (2002), so
Page 45 and 46: Faber in Mazlish (1996) opozorita n
Page 47 and 48: Po Layu (1981) bi lahko konflikte o
Page 49 and 50: Konflikt, ki ga uspešno razrešimo
Page 51 and 52: 2.4 STRATEGIJE REŠEVANJA KONFLIKTO
Page 53 and 54: Če želimo uspešno reševati konf
Page 55 and 56: - »Zmagovalec« se mora pogosto za
Page 57 and 58: nepomembna. Preden začnemo uporabl
Page 59 and 60: 2.4.3 Mediacija V modernem času po
Page 61 and 62: • Pospeševanje pogajanj in ustva
Page 63 and 64: Namesto, da bi kaznovali, je ustrez
Page 65 and 66: pravi?! A se tako obnašata dva pam
Page 67 and 68: Kompromis Kadar so osebni interesi
Page 69 and 70: • o nizki zaskrbljenosti zase in
Page 71 and 72: To jim omogoča svoj položaj videt
Page 73 and 74: - pri pomembnih stvareh pred kaznij
Page 75 and 76: Otroka doleti kazen takrat, ko prek
Page 77 and 78: Če se v okviru otrokovih pravic do
Page 79 and 80: da si otrok zasluži nelagodje. Sam
Page 81: Če otroku ne postavljamo meja, se
Page 85 and 86: 2.5.1 Kaj je nasilje? Najpogostejš
Page 87 and 88: podkrepljena z dvignjeno roko, ni s
Page 89 and 90: - nauči se neustreznih vzorcev ved
Page 91 and 92: 3.3 Metodologija 3.3.1 Osnovna razi
Page 93 and 94: tudi drugi tako delajo. Kot se je i
Page 95 and 96: sprejme. Če je noče, to pomeni, d
Page 97 and 98: otroka zadovoljna in na kakšen na
Page 99 and 100: Primer 4: Opis dogajanja v času pr
Page 101 and 102: zadovolji na način, ki ni v skladu
Page 103 and 104: pričakuje, da se opraviči ostalim
Page 105 and 106: Primer 9: Opazovanje otrok po zaklj
Page 107 and 108: Vzgojiteljica: »Kaj bo pa zdaj nar
Page 109 and 110: obvladovanju različnih strategij r
Page 111 and 112: (vzgojiteljica izbere ustrezno vseb
Page 113 and 114: vzgojitelje, vzgojiteljice in njiho
Page 115 and 116: na to kaj želimo in pričakujemo,
Page 117 and 118: Glede na to, da tudi sama delam v v
Page 119 and 120: Galič, A. (2000). Sodiščem pridr
Page 121 and 122: Marjanovič-Umek, L. (ur.) (2001).
Page 123 and 124: Zupančič, M. (1991). Moralni razv
Page 125 and 126: Priloga: Protokol za opazovanje otr
show all

strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?