strategije reševanja konfliktov v vrtcu - Oddelek za pedagogiko in ...

nepomembna. Preden začnemo uporabljati metodo brez poraženca, morajo biti izpolnjeni
nekateri pogoji:
- učitelj, vzgojitelj mora biti sposoben aktivnega poslušanja,
- učenci morajo pri tej metodi sodelovati prostovoljno,
- učitelj, vzgojitelj mora svoja čustva izraziti z jaz – sporočili,
- s svojimi čustvi ne smemo pretiravati, saj lahko otroke na ta način prestrašimo,
- predstaviti je treba problem in ne rešitve,
- z aktivnim poslušanjem pomagamo učencem izraziti njihove potrebe in želje, saj
tudi oni težko ločijo med potrebo in rešitvijo,
- problem izrazimo v obliki konflikta potreb,
- ta metoda ni primerna v primerih, ko gre preko že sprejetih pravil… (Gordon 1983,
str. 161-170).
Ko je problem ustrezno definiran, začnejo otroci in vzgojitelji, učitelji dajati možne
predloge. Nikoli se ne sme predlagano rešitev vrednotiti. Med udeleženci spodbujamo
sodelovanje na različne načine, ne smemo pa otrok siliti ali izvajati nad njimi pritiska, da
mora nekaj povedati. Vsak predlog je treba zapisati. Ko pridobimo vse možne rešitve, le-te
ovrednotimo in pogledamo, katera bi nam bila najbolj všeč. Na seznamu je treba prečrtati
vse tiste rešitve, s katerimi se kdorkoli ne strinja. Pri tem ne sme vzgojitelj ali učitelj pozabiti
na aktivno poslušanje, jaz – sporočila. Na koncu je treba najti predlog, ki je sprejemljiv za
vse. Če imamo več možnih predlogov, poskušamo poiskati soglasno sprejeto rešitev,
vendar ne s pomočjo glasovanja. Ustrezneje je, da predvidimo možne posledice, ki jih nek
predlog lahko povzroči. Predlog se lahko tudi preizkusi in če se ugotovi, da rešitev ni tako
dobra kot so predvidevali, se poišče novo rešitev oziroma preizkusi, katero že od prej
predlaganih, ki se jim mogoče tisti hip ni zdela ustrezna. Končno – odločitev je treba
napisati. Ko se predlagan predlog rešitve, že nekaj časa izvaja, je potrebno potem to
preveriti, če se je dosegel želeni cilj. Če temu ni tako, lahko skličemo sestanek še enkrat in
se dogovorimo o drugih možnostih (prav tam, str. 170-175).
Za primerjavo, bi navedla še Deweyev postopek oz. možen način za ugodnejše reševanje
problemov. Gre za šest stopenjski proces reševanja problema, in sicer:
- definiranje problema,
50