Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

102Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijinih območij ob priseljevanju Slovanov. 14 Ob priselitvi Slovanov o enotnietnični zavesti prišlekov ni mogoče govoriti že zato, ker so po najverjetnejšitezi ozemlje poselili v dveh valovih, sprva v okviru zahodnoslovanskegain nato v okviru jugovzhodnega naselitvenega toka; ni torejpresenetljivo, da sta prva država in skupnost Vzhodnoalpskih Slovanovza sebe prevzeli teritorialno (in neslovansko) ime – po Krnskem gradu. 15Bistvene za mehanizme identifikacije pa so bile tudi kasnejše razločitveod Južnih Slovanov – to zvezo je pretrgala povezava Karantancev v Samovoplemensko zvezo – in nato še od Zahodnih Slovanov, najkasnejeob madžarskem vpadu v 10. stoletju in ob propadu ciril-metodovega misijona,kar je slovensko območje dokončno povezalo z jurisdikcijo zahodnihcerkveno-kulturnih središč. Na drugi strani je germanska pokoritevKarantanije razvoj ozemlja obrnila v precej drugačno smer v primerjaviz ostalimi Južnimi Slovani, in sicer vsaj sprva zaradi specifike pokristjanjevanja.Ozemlje je, potem ko je bila na njem porušena antična krščanskatradicija, v nasprotju z večino okoliškega prostora, hitro doseglaponovna kristjanizacija. Ne le, da se je preko kristjanizacije ohranjal resdamajhen vpliv predslovanskega prebivalstva, predvsem je Cerkev skupajz versko dejavnostjo na dežele prenašala zahodne fevdalne modeledružbene organizacije in slovenska ozemlja na družbenem, gospodarskemin kulturnem področju obenem povezovala z germansko družboin kulturo. 16 Za ozemlja Vzhodnoalpskih Slovanov je bilo potemtakemznačilno, da so Slovani v prostoru prevladali jezikovno-etnično, medtemko je bila njihova kultura skoraj v celoti »splošno evropska«, prevzeta zgermanskega severa ter od avtohtonih plemen, hkrati pa v veliki meri ločenaod preostalih slovanskih, zlasti južnoslovanskih skupin.V tem zgodnjem položaju razcepljenosti na več kulturnih obrazcevje mogoče videti sled dvojnosti, ki je zaznamovala slovensko kulturnoidentifikacijo vse do 20. stoletja. Pri tem je seveda potrebno upoštevatidejstvo, da identifikacija z genetskim slovanstvom že pomeni kulturnoidentifikacijo, ki pa ni mogla biti enoznačna. Že Linhart je v svojiVersuch eine Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der SüdlichenSlaven Österreichs (1788–1791) slovenski narod postavil v okvir južnoslovanskihljudstev znotraj avstrijske monarhije, ni pa izrazil jasnega14 Jan Makarovič , Od Č rne boginje do Sina bož jega: slovensko ozemlje kot sotoč je verskih tokov (Ljubljana: Fakultetaza druž bene vede; Dipartimento di linguistica Università degli studi di Pisa, 1998), 16, 77 isl.15 Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in č lanki (Ljubljana: Slovenska matica, 2000), 9–18,102–104, 115.16 Isto, 197, 224–225, 266.