Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Narodneidentifikacije27Čeprav sta v ospredju pričujoče knjige tako kanadska kot slovenskanarodna identifikacija – z njunim zrcaljenjem v literarnitvornosti –, lahko zaris »vprašanja naroda« osredinimo okoli slovenskihpojmovanj in ga začnemo z nekaterimi definicijami, na kakršne bidanes v resnici le stežka pristali, so pa bile značilne ob jugoslovanskihpritiskih tik pred slovensko osamosvojitvijo. Percepcijo narodne identitete,značilno za slovito 57. številko Nove revije, v okviru katere je narodbolj ali manj razumljen kot fiksna tvorba, utemeljena v »izvorno etničnemfaktičnem rodu«, 1 je slabo desetletje prej v spisu Vprašanje naroda. Vprašanjepoezije napovedoval Dušan Pirjevec z opredelitvijo naroda kot gibanja,ki ga Pirjevec – podobno kot kasneje Ivan Urbančič in Tine Hribar 2– pojmuje kot kolektivni subjekt, katerega končni cilj je samovzpostavitevnaroda kot nacije v lastni državi. 3Kakor je razvidno posebej pri Hribarju, se v ozadju skriva Heglovaopredelitev naroda (ein Volk) kot tistega, ki naj postane udeležen v zgodovinisvetovnega duha, problem vseh tovrstnih opredelitev pa je slej koprej v tem, da narod sicer pojmujejo kot razvoju podvrženo tvorbo, vendarobenem kot tvorbo, ki ima fiksno in nezvedljivo osnovo v tisti entiteti,ki jo najpogosteje imenujejo etnija. Na podobno situacijo naleti-1 Ivo Urbančič, Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije, Nova revija8, št. 57 (1987), 50; prim. Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (V Ljubljani: Slovenska matica,1996), 9–22.2 Urbančič, Jugoslovanska nacionalistična kriza; Tine Hribar, Slovenska državnost, Nova revija 8, št.57 (1987), 3–29.3 Duš an Pirjevec, Vpraš anje o poeziji, Vpraš anje naroda (Maribor: Obzorja, 1978), 64 isl.