Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

170Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijidar se kanadska identifikacija v literarnih tvorbah v času etnične renesansein večkulturnosti že nekaj časa vpisuje v novo dinamiko izrekanja. Večinikanadske umetnosti lahko skupaj z Davidom Stouckom očitamo poenostavitevimaginativnega odziva, izogibanje dramatičnosti, konfliktnosti, dvoumnostimin sploh vsem afektivnim prvinam. 14 Pomanjkanje vseh naštetihfikcijskih elementov so teoretiki in zgodovinarji različno tolmačili. ŽeFrye je to »čudno shizofrenijo« pripisal literarnim stereotipom, ki se vsilijomed imaginacijo in njeno izražanje, kar naj bi po njegovem mnenju šezlasti veljalo za patriotsko poezijo in poezijo, ki obravnava tipične kanadsketeme, kjer sta pogosteje kot dejanski imaginativni odziv zaznavna »zagnanioptimizem in umetna retorika«. 15 Druga možnost literarnega ubesedovanjaje – kot implicira Dennis Lee – tista, kjer jezik ni le površinsko sredstvopoimenovanja zunanjosti in navidezne avtentičnosti, marveč te avtentičnostipreprosto ne skuša (več neposredno) izreči. 16 Hallvard Dahlie premenoopiše kot premik »kanadskosti« z ravni vsebine na raven sloga, njegov opispa je paralelen Fryevi že leta 1965 izrečeni trditvi, da zrela literatura svojemitološke zgodbe in koncepte premakne na raven metaforične strukture.Dahlie omenjeni premik časovno umešča v šestdeseta leta 20. stoletja. 17Razvoj kanadske poezije je potemtakem mogoče razumeti kot napredujočproces, v katerem pa je mogoče razločiti vsaj dve vidnejši diskontinuitetioziroma dve vidnejši premeni v literarnem diskurzu: začetekustvarjanja in dokončno stvaritev nove tradicije, ki v grobem – znekaj zamude – sovpada tudi z dokončno zavrnitvijo stare, britanskousmerjene kontinuitete.Kanadska pesnitev (»long poem«)Posamične stopnje v razvoju nove identifikacije in hkrati razlike vnjenem ideološkem naslavljanju so najbolj očitne v zvrsti, ki je po mnenjuvečine literarnih zgodovinarjev najznačilnejša oblika angleške kanadskepoezije, to je t. i. dolga pesem oziroma pesnitev (»long poem«). 18T. i. »long poem« je primerna oblika za ideološko interpelacijo zato, ker14 Stouck, Notes on the Canadian, 12.15 Frye, The Bush, 134; Frye, Haunted by, 29.16 Lee, Cadence, 45 isl.17 Hallvard Dahlie, Self-conscious Canadians, Canadian Literature, št. 62 (1974), 16; Frye, Conclusion,836.18 Literarnozvrstno bi to obliko težko določili. Včasih, denimo pri Edwinu Johnu Prattu, gre res zadaljše pesnitve, ki ne spadajo v liriko, marveč nedvoumno v epsko literarno vrsto. Drugič, denimo priJohnu Newlovu, pa gre zgolj za niz krajših lirskih pesmi, ki so sestavljene v celoto z bolj ali manj jasnoizraženimi narativnimi elementi, ki pa jih povezuje skupna zgodbena nit ali vsaj osredotočenostna isto motivno in snovno jedro.