Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

180Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiče razumeti tudi še ne dokončno vzpostavljen sistem – v našem primeru– nacionalnih vrednot. Trditev Petra Zime, da sta nasprotje dogmatičnenarative ironija in ambivalenca, 54 je skladna z mojimi ugotovitvami, daso temelj fikcijskosti dialoškost, napetost in nasprotnosti, zato je vprašanje,ali sta Prattova narativa in gledišče v Brébeufu ironična ali afirmativna,temeljnega pomena. Po mnenju Johnsona Pratt v Brébeufu ustvariobčutek neizbežnosti, kakršnega v njegovih prejšnjih pesnitvah – naprimer v Titanicu – ne poznamo. 55 Tschachler prav tako zatrjuje, da si jePratt za Brébeufa svobodno priredil konvencije visoke epike in junaškegaiskanja, ter zanika prisotnost ironije, Brébeufa pa razume kot epskegajunaka; podobno menijo Nylandova, Pontuale, Clever idr. 56 Redekopovasicer opozarja, da to povsem ne drži, ker je Pratt subvertiral zvrstiepske pesnitve in romance, vendar priznava, da je zlasti s koncem ustvarilv prvi vrsti avtoritativno narativo, ki v veliki meri onemogoča dvom venovit smisel pesnitve. 57 Dodati je možno, da je takšna, ideološka narativav pesnitvi zgrajena tako, da se bo morebitnega nelagodja ob njej alicelo aporetičnosti lahko zavedel samo bralec, ki ga uporabljene spoznavneprvine ne bodo interpelirale, prav tu pa najznačilneje vidimo, da glavniapel Prattovega Brébeufa ni krščanski, ampak narodni, saj je sprejetjeideološkega poziva v pesnitvi pogojeno narodno-kulturno.»Realizem« narative. Pontuale s tem izrazom poimenuje dejstvo,da Pratt opisuje ljudi, ki so dejansko živeli, se sklicuje na znane in aktualnezgodovinske dogodke, da pesnitev s formalno členitvijo zvesto sledidelitvi prvotnega vira, jezuitskih dnevnikov, t. i. Rélations itn. Našteteznačilnosti so v skladu z dejstvom, ki ga ugotavlja Lee Briscoe Thompson,da je za kanadsko zgodovinsko poezijo značilna »linearna narativa,strogo v skladu s tradicionalnimi viri, ki se izogiba umetniškemu ponarejanjuzgodovinskega konsenza o poteku stvari«. 58 S tem Thompsonovanehote pokaže na povezavo med takšnim navideznim realizmom narativein ideološkim pozivom. Redekopova namreč upravičeno izpostavlja,da pesnitev Brébeuf in njegovi sobratje spada med tiste dokumentarnepesmi, kjer so izvirni dokumenti najpogosteje namenoma vstavlje-54 Tschachler, The Cost of Story, 93–96.55 Johnson, Brébeuf, 144, 147.56 Tschachler, The Cost of Story, 99; Nyland, Pratt and History; Pontuale, Brébeuf; Glenn Clever, Pratt asWar Poet, v: The E. J. Pratt Symposium, ur. Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977),91–103.57 Redekop, Authority and the Margins, 52, 56 isl.58 Thompson, Lands Without Ghosts, 166.