Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Nacionalne težnje literarne zgodovine ...kacije 45 – težko spregledati sled pogosto kritiziranega koncepta kanadskementalitete kot komunikacijo zavirajočega prostora, ki jo je kot utemeljitvenimit opredeljeval Frye. 46 Ta sorodnost opozarja vsaj na to, da vobeh konceptih obstajajo skupne točke in da je zato tudi večkulturnostiše mogoče brati kot združujoči znak Kanadčanov, kot enoten »nacionalni«kod, čeprav je v njem kriterij enotnosti postala raznolikost, pogledna kanadsko identiteto pa pluralen. Tudi V. M. Verhoeven nenazadnjeopozarja, da imamo tudi in prav v prostoru raznolikih identitet (še)opravka s konceptom nacionalne kulture kot bahtinovskega, a vrednostnone nevtralnega polja različnih diskurzov. 47Natanko v tem prekrižanem polju nacionalno usmerjenih in večkulturnostpoudarjajočih teženj so se znašle tudi primerjalne literarne študije,ki bi jim večetničnost in še prej bilingvalna strukturiranost kanadskedržave pravzaprav morali biti izvrstna podlaga za razmah. Vendar sobile ob dominaciji tematologov in zaradi konzervativnega akademskegaprostora mednarodno usmerjene komparativne, žanrske in literarnoperiodneraziskave vsaj do osemdesetih let 20. stoletja podcenjene, 48 čepravlahko hkrati zaznamo dovolj močan prenos nekaterih idej iz nacionalneliterarne vede v komparativni kontekst. 49 Še močnejša je bila prevladaideje o nacionalni kulturi v primerjalnih raziskavah angleško-kanadske,francosko-kanadske in drugih kanadskih literatur. Vsaj presenetljivoje, da je nastajalo malo primerjalnih raziskav obeh dominantnih literatur,čeprav Milan Dimić opozarja, da bi morala biti prav t. i. »primerjalna45 Evelyn J. Hinz, Introduction, Mosaic 29, št. 3 (1996), vii–xiii; E.D. Blodgett, Comparative Literature,Canadian, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001821.46 Northrop Frye, Conclusion, v: Literary History of Canada: Canadian Literature in English, ur. Carl F.Klinck, let. 1965 (Toronto: University of Toronto Press, 1965), 829–831.47 Verhoeven, How Hyphenated, 98, 113.48 Dimić, Comparative, 69–72; Rajan, Theory and Criticism, 133–135, 153–155.49 Tak primer lahko vidimo v delu Eve Kushner, pri čemer nimam v mislih le njenih detajlnih formulacijnovejšega datuma, npr. ko se obregne ob naivne tematološke študije z izrazom, ki je bil v Kanadieksplicitno v rabi kot sodba o tematoloških obravnavah Atwoodove, D. G. Jonesa in Johna Mossa;gl. Eva Kushner, Is Comparative Literature Ready for the Twenty-First Century?, CLCWeb: ComparativeLiterature and Culture 2, št. 4 (1. december 2000), 3, http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/vol2/iss4/13. Pomembneje je, da se Kushnerjeva izraziteje – in pozitivneje od Linde Hutcheon –nasloni na tisti segment Fryjevega dela, ki se je gibal na meji med nacionalno literarno vedo in širšeusmerjenimi raziskavami. Fryevo dedinščino je mogoče povezati z njenim razumevanjem mita inimaginacije v literaturi, v okviru katere Fryja razume širše od večine nacionalnih kanadskih literarnihštudij. Gl. npr. Eva Kushner, The living prism: itineraries in comparative literature (Montreal: Mc-Gill-Queen ’s University Press, 2001). Natančno v tej perspektivi je treba razumeti tudi njen predlogza prihodnost komparative v debati, ki je sledila Bernheimerjevemu poročilu – da naj primerjalnaknjiževnost prične znova odkrivati simbolno funkcijo, ki jo ima literatura znotraj kulture in v odnosudo drugih kultur; gl. Kushner, Is Comparative, 17.125