Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

148Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijipository in The Canadian Review and Literary and Historical Journal vletih 1823 in 1826 večino – tj. dve tretjini – svojega prostora odprli domačimavtorjem in omogočili objavo prvih pomembnejših kanadskih literarnihdel, med drugim pesnitve The Rising Village Oliverja Goldsmitha,a sta zaradi hitrega propada obenem za dve desetletji zavrli vsakršnopomembnejšo literarno dejavnost. 81 Eden od razlogov za nestabilnost časopisnegatrga je bilo brez dvoma nezanimanje bralcev, v spregi z njihovoutilitaristično in konzervativno usmerjenostjo, pri čemer MacDonaldovana primeru montrealskih časopisov pokaže tudi, da je bilo zaradislabe pismenosti prebivalstva število potencialnih bralcev v prvi polovici19. stoletja zanemarljivo. 82 Drugi, pomembnejši razlog za težave pa stabila vpliv britanskih in ameriških časopisov, ki so po letu 1880 zaradi finančnerasti in založniškega razcveta v Združenih državah ter ob olajšavahv carinski politiki prevladali tudi nad distribucijo britanskega časopisja.Ker je enaka dinamika veljala na knjižnem trgu, je bila za cel založniškitrg značilna specifična zanka: medtem ko so bralci čtivo pretežnouvažali v Kanado, so bili kanadski avtorji zaradi slabih možnosti za natiszaložnike prisiljeni iskati drugje. James Doyle ugotavlja, da so celo t.i. konfederacijski pesniki svoja dela najprej skušali objaviti v tujini, šelenato so se obrnili na domače založnike. 83Produkcija literature za tuje literarne trge je neobhodno moralaupoštevati tuji recepcijski horizont, ki je – ker je šlo pogosteje za ameriškitrg – izhajal pretežno iz skupne severnoameriške izkušnje, zavračajočmožnost identifikacije s splošnimi kanadskimi temami. 84 Literatura,ki se je neposredno ukvarjala z lastno deželo, še posebej, če jo je podlagalahkratna imperialistična miselnost, je zatorej lahko računala na ugodensprejem le v Kanadi, kjer pa je bila soočena z maloštevilno kulturnoosveščeno publiko in nerazvitim časopisnim, revialnim in knjižnimzaložništvom. 85 Masseyjevo poročilo implicira, da se pogoji za boljšo re-81 Mary Lu MacDonald, Some Notes on The Montreal Literary Scene, Canadian Poetry: Studies, Documents,Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/macdonald.htm.82 William J. Keith, Third World America, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays,ur. Arnold Davidson (New York: Modern Language Association of America, 1990), 9; Mac-Donald, Some Notes. MacDonaldova opozarja, da so publikacije v dvajsetih letih 19. stoletja v Montrealulahko računale na vsega skupaj 5000 pismenih prebivalcev.83 James Doyle, Canadian Poetry and American Magazines, 1885–1905, Canadian Poetry: Studies, Documents,Reviews 5 (1979), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol05/doyle.htm; prim.tudi Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 77 isl., 56, 86–86.84 Doyle, Canadian Poetry; Keith, Third World, 9–12.85 Za podrobnejši zaris kanadskega trga prim. tudi Roy Daniells, Confederation to the First WorldWar, v: Literary history of Canada: Canadian literature in English, ur. Carl F. Klinck (Toronto: Universityof Toronto Press, 1965), 194, 207.