Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Med mitom in institucijamiKako zapleteno je bilo vprašanje razmerij moči v obeh Jugoslavijah, kažedejstvo, da nekateri sociologi propad »jugoslovanskega eksperimenta«pripisujejo ne le podcenjevanju nacionalizmov v posamičnih republikah,ampak posebej po Titovi smrti neustrezno ustvarjenim pogojem za skupnojugoslovansko identifikacijo, 34 kar bi bilo mogoče tolmačiti tudi kotneustrezen način centralizacije. Zdi se, da tudi v državi in kasnejši kraljeviniSHS jugoslovanskih pritiskov ne moremo obravnavati zgolj kot vsiljenegacentralizma. Prav dogajanje na področju kulture najbolje potrjujepripombo Janka Kosa, da so šli centralistični pritiski toliko daleč, kolikormanjši je bil odpor zoper nje, kjer pa so naleteli na meje, so se ustavili.Zato lahko v najslabšem primeru pristanemo na trditev, da je bil položajv novi državi dvoumen, saj je ob uveljavljanju cirilice in srbohrvaščineter enotne politične ureditve Slovencem vendarle prinesel ustanove, ki sobile za narodno avtonomizacijo nujne: slovenska sodišča, pošto, železnice,šolstvo in seveda preoblikovanje kulturnih ustanov. 35 Slednje so bilepo prvih letih nove države sicer finančno podhranjene, niso pa doživljaleeksplicitnih pritiskov, kar najbrž lahko pripišemo političnim navzkrižjem,ki so slabila izvršno moč beograjske oblasti tudi na področju kulturein – kot bomo videli kasneje – še toliko bolj šolstva, obenem pa šibkejšemuinteresu za vključevanje Slovencev v enovito unitaristično politiko,ki se je osredotočala na poenotenje srbskega in hrvaškega trga. Slednje sože leta 1913 nakazali odgovori v anketi, ki jo je izvedla novogoriška Vedain v kateri je razvidno razmeroma mlačno stališče srbskih in bolj gorečestališče hrvaških intelektualcev glede morebitne jezikovne ali celo narodnepriključitve Slovencev k enotnemu jugoslovanskemu narodu. 36Za razvoj slovenskih kulturnih institucij, ki so bile ustanovljene aliprivzete po letu 1918, je kljub zametkom v 18. stoletju pomembnejši premikpomenila šele diferenciacija v zadnjih desetletjih 19. stoletja, 37 kosta bila kot protipol »nemški« Filharmonični družbi in deželnemu gle-34 O vprašanju skupne jugoslovanske identitete prim. Dusko Sekulic, Garth Massey, in Randy Hodson,Who Were the Yugoslavs? Failed Sources of a Common Identity in the Former Yugoslavia,American Sociological Review 59, št. 1 (1. februar 1994), 83–97.35 Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev (Ljubljana: Slovenska matica, 1996), 149–50.36 Za podrobnejše rezultate Vedine ankete in njihovo interpretacijo prim. Rotar, Slovenš č ina in slovenstvo,41–79.37 Obenem s povezavo kulturnih institucij z nemškim prebivalstvom so posamezniki iz slovensko govorečeelite sprva delovali skoraj izključno v kontekstu »internacionalne kulture« (Jelovšek, CebejMaček, Janez Krstnik Dolar idr.) ali, kot v primeru Valvasorja, v okviru nedvoumno izražene pokrajinskepripadnosti. Gl. Zdenko Čepič, Zgodovina Slovencev (Ljubljana: Cankarjeva založ ba, 1979),345 isl.; Kos, Duhovna zgodovina, 65–67; Fran Zwitter, O slovenskem narodnem vpraš anju (Ljubljana:Slovenska matica, 1990), 57.137