Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

216Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijiljubiti njene ljudi,ne da bi izbiral.V.Leta 1787, stari indijanec saukamappee, ki je imel mogoče 75 let, je takratpripovedoval, kaj se je godilo v času, ko jih je imel 16, ko je bil komajda moški;pripovedoval davidu thompsonu o nenadnih vpadih šošonov, kač, protizahodu - ki so prišli do pejžanov, o njihovih vojnih odredih, da so včasih jezdili10 dni do sovražnega tabora, in o možeh, vseh v bojnih vrstah, pripravljenihna spopad, prihuljenih za svojimi velikanskimi ščiti; pejžani, oboroženis puškami, so kače pognali iz prerije, iz prerije, kjer je bila njihova moč,kjer so živeli, odkar pomnijo (čeprav ne pomnijo ničesar, kar je izpred časanjihovih dedov), proti zahodu Skalnih gora;ti ljudje so se selili brez prestanka,nazaj in naprej, skupaj z vetrom,z letnimi časi, z igro, velike čredev lakoti in izobilju –poleti in ob krvavih jesenihso se zbrali na planjavah smrti,polni in polni barv, zabavaliso se v razkošju vojne in smrti,osvobojeni od tóka spoznanja,utolaženi s potokom krviin s pôtom, hlapečim iz sveže kožein utrujenih konjev, prenašali so svoj ponosna preznojenih konjih, svoj ponos.VI.Vse to so zgodbe;ponos, velika pesnitevo naši deželi, o zemlji samibo prišla, dobrodošla iniskana, in najdenav vrstici bežečega verza,preznojena, naš ponos;