Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

44Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijigeneris – vzdržujemo kot hkrati združeno in razločeno«. 23 »Razločevalno-sestavljalna«logika (la logique ensembliste-identitaire) je torej vslehernem družbeno zgodovinskem mehanizem poenotenja pomenov, 24a o ideologiji v njem ni mogoče govoriti, dokler je družbeno imaginarnoše prosto odprto za vdor magme smislov.Bauman in Giddens v diskurzih moderne opozarjata prav na potlačitevdrugačnosti in ambivalenc (odprtosti). Glede na to, da celo Castoriadis,podobno kot Debeljak, zamejitev ambivalenc zasledi že pri Platonuin Aristotelu, je »razsvetljenski projekt« in prek njega ideologijo mogočepojmovati kot naprednejšo stopnjo racionalnega mišljenja: kot radikalizacijo,ki – če sledimo Baumanu – prinese vse večjo prevlado vsiljenegapoenotenja, eliminacije drugačnosti in fiksiranja pomena. Ideologijese izkažejo kot skrajni poizkus poenotenja smislov v družbi, ki poopozorilih Aleša Erjavca v moderni ne zavzema družbe v celoti, zavzemapa večino družbene realnosti. 25 Stuart Hall ob tem pripominja, da v okivrudružbenega dialoga pomenov nikoli ni mogoče popolnoma zamejiti,a prav takšen poskus fiksiranja pomena je razlog, zakaj v družbi posredujemoč 26 – zaradi česar je ideologijo, tako kot to stori John Thompson,mogoče opredeliti kot »način, kako smisel služi ohranjanju nadvlade«,takšna opredelitev pa ideološkost neposredno poveže z odnosi moči inoblasti v družbi. 27 Izjava kot nosilka smisla v družbi moderne ni le sredstvokomunikacije, ampak je ponavadi že poseg v svet, ki izhaja iz pozicijeoziroma iz moči, ki si jo je bil posameznik pridobil v strukturi. 28 V primerjavis splošnejšo odprtostjo družbeno imaginarnega je za delovanjeideologije torej značilna prav težnja k fiksaciji pomena, in sicer ne gledena to, ali takšna fiksacija teži k prikrivanju moči, njeni legitimaciji ali kreifikaciji. Racionalna »razločevalno-sestavljalna« logika s svojim simbolizmom,ki povezuje racionalno in imaginarno in se tako utemeljuje vtistem, kar definira kot zunanjo preverljivost, pa je poglavitno sredstvo, skaterim subjekti stopajo v merjenje moči. Ideološke mehanizme je v temokviru mogoče pojmovati kot radikalizacijo poenotujoče racionalno-argumentativnelogike.23 Castoriadis, Imaginary Institution, 127.24 Isto, 340–345, 359.25 Aleš Erjavec, Ideologija in umetnost modernizma (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1988), 43.26 Hall, Introduction, 10.27 Thompson, Studies in the theory, 40, 73, 129–132.28 Bourdieu, Language, 66–67.