Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

212Nacionalni imaginariji – Literarni imaginarijičasa in identitete. 153 Tako je jasno, da poezija lahko ustvari kakršen koliobčutek o preteklosti samo še kot del osebno prisotne, bolj ali manj raztreščenemitologije, ne pa kot del historičnih ali poenotenih »mitskih«dejstev. 154 Prav v tem je mogoče videti tudi bistveno razliko med Newlovomin E. J. Prattom, ki mit opisuje z modernističnimi tehnopoetskimisredstvi, njegova polastitev mita v imenu kolektivnega subjekta pa je izrazitopredmodernistična.Razkroj vsakršne tudi na videz ideološke predstave o kulturni identitetiali o skupnem kulturnem mitu je viden že iz sosledja Newloveovihzbirk; tega Douglas Barbour opiše kot tok, ki vodi od osebne in regionalnezgodovine (prerije) preko kanadske in severnoameriške zgodovine,vključno z uničevanjem Indijancev, k svetovni zgodovini, kozmologijiin slednjič k fantastičnemu, nadrealističnemu opisu uma. 155 V temsosledju obstaja točka, na kateri je možno zaznati bistveni premik v drugačnopredstavo o kulturni identiteti in je značilna tudi za celotno angleškokanadsko poezijo v sedemdesetih letih 20. stoletja. To je pesnitevoz. t. i. »long poem« The Pride (Ponos). 156PonosI.Podoba / pawneejevv svojih vigvamskih vaseh,jasna podobatetonskih sjujev, divjihnestanovitnih ljudi kot pravi letopisec,divjih psov, ljudiprivezanih z usnjenimi jermenik mučilnemu kôlu, ki se borijo do smrti,153 Margaret Atwood, How Do I Get Out of Here: the Poetry of John Newlove, Open Letter 2, št. 4(1973), 68.154 Glede narave mitskih dejstev pri Newloveu prim. Susan Wood, Participation in the Past: JohnNewlove and ‚The Pride‘, Essays on Canadian Writing, št. 20 (1980), 231.155 O jasno zaznavnem razvoju Newlovovih zbirk govorita tako Barbour kot Henderson; prim. DouglasBarbour, John Newlove, v: Canadian writers and their works: poetry series, ur. Robert Lecker, JackDavid, Ellen Quingley, let. 10 (Downsview, ON: ECW Press, 1992), 298; Henderson, Newlove, 24–25.156 Žanrsko bi bila ustreznejša oznaka najbrž cikel pesmi, vendar je Newlove svoje cikle pojmovalpodobno kot v Sloveniji Gregor Strniša, torej kot enovito pesem, razdeljeno na več med seboj tesnopovezanih delov.