Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji ... - Pedagoški inštitut

Poskus s slovenskim utemeljitvenim mitomutemeljeni v preprostem ljudstvu, 44 kar je ob stanovski enoličnosti poglavitnosooblikovalo vzdušje svetovnonazorske neradikalnosti. ProgramZedinjena Slovenija, denimo, ni vključeval kmečkega ljudstva, kerni zadeval vprašanja zemljiške odveze, na drugi strani pa tudi ne velikegadela meščanstva, obrtnikov in trgovcev, 45 tako da je do vsaj nekolikookrepeljene zavesti o narodni identiteti v teh slojih prišlo šele z nacionalnodiferenciacijo mest in trgov po letu 1860. 46 Vse to je na eni strani povzročiloprevlado avstrijskega legitimizma in onemogočalo zagon k svobodomiselnejšimidejam, a je prav tako zavrlo preobražanje konzervativnestruje v moderno katoliško stranko. 47 Latentna nediferenciranostse je najjasneje pokazala v prisilni enotnosti slogaštva po polomu na volitvahleta 1873, za katerega sta bili značilna skupen politični nastop, kije vključeval nacionalna vprašanja, ter izogibanje javnim spopadom, s čimerje bila na videz zakrita napetost med liberalci in konzervativci. Nasplošni kulturni ravni so izobraženci in meščani sicer začeli gojiti internikonverzacijski slog, s čimer se je pričelo zapolnjevanje še ene zadnjih prazninv diferenciaciji jezika – omikanega izobraženskega govora. 48 Todana drugi strani, kot opozarja Juvan, je bila tudi kulturna diferenciacijaslovenske narodne identifikacije omejena – v veliki meri nasilno se jezdruževala v ustvarjanju podobe »nemškutarja«, ki je bila skupna vsemstrujam narodne slovenske homogenizacije: Koseskemu in Bleiweisu, patudi Mencingerjevemu krogu. 49 Če je bila ta strategija deloma uspešna zapridobitev kmečkega prebivalstva v družbeni prostor, je bila zlasti v območjupolitičnega udejstvovanja neuspešna v odnosu do meščanstva, kateregavelik del se je navezal na nemške liberalne stranke. 50 Do prave diferenciacije,ki bi vključevala in zajela tudi sloj, ki je običajno nosilec nacionalneideje, torej ni prišlo, pa čeprav je v tem času skriti načelni bojohranjal vsaj delno idejno in politično diferenciacijo tako v liberalni kotv konzervativni struji, kjer so bili na eni strani staroslovenci, na drugi44 Bogo Grafenauer, Slovensko narodno vpraš anje in slovenski zgodovinski polož aj, ur. Janko Prunk (Ljubljana:Slovenska matica, 1987), 158.45 Janez Cvirn idr., Ilustrirana zgodovina Slovencev (Ljubljana: Mladinska knj., 1999), 239; Bogo Grafenauer,Zgodovina slovenskega naroda, 5: zač etki slovenskega narodnega prebujenja v obdobju manufakturne inzač etkov industrijske proizvodnje ter razkroja fevdalnih organizacijskih oblik med sredo XVIII. in sredo XIX.stoletja (Ljubljana: Drž avna založ ba Slovenije, 1974), 324–325; Gestrin in Melik, Slovenska zgodovina,103–108.46 Glede navedenega prim. Juvan, Vezi besedila, 137.47 Cvirn idr., Ilustrirana zgodovina, 259; Igor Grdina, Od rodoljuba z dež ele do meš č ana (Ljubljana: Studiahumanitatis, 1999), 27.48 Stabej v Juvan, Vezi besedila, 136.49 Isto, 143.50 Cvirn idr., Ilustrirana zgodovina, 239; Grdina, Od rodoljuba, 77, 102.109